Leta 2015 je bila v Vrtači pod vrhom hriba Kovk nad Hrastnikom naključno odkrita skupina kovinskih predmetov, ki vključuje negovsko čelado, kavljasto pasno spono in druge dele pasne oprave ter ...tulasto sekiro. Predmete je pridobil Pokrajinski muzej Celje, ki je avgusta 2016 izvedel kontrolno izkopavanje. Odkrit je bil skeletni grob bojevnika z dodatnimi deli pasne oprave, odlomkoma fibule in sulične osti ter stekleno jagodo. Tik ob njem je bil izkopan skeletni grob dekleta z ogrlico iz steklenih jagod, zapestnicama in nanožnicama ter nožičkom.
Med predmeti izstopata negovska čelada različice Vače slovenske vrste in pasna oprava vrste Kovk z izjemno kavljasto spono. Najmlajši grobni pridatki določajo čas pokopa obeh oseb v starejšem delu negovske stopnje.
Grobova pripadata planemu grobišču pod manjšo utrjeno naselbino na vrhu Kovka. Skupaj s skupino gomil na ledini Grobišče pri Kovku dopolnjujeta vedenje o železnodobni poselitvi Zasavja.
Prazgodovinski kompleks Cvinger pri Dolenjskih Toplicah leži na strateški točki na prehodu med Dolenjsko in Belo krajino. Tukaj odkrite najdbe so imele pomembno vlogo pri opredelitvi mlajšega ...halštatskega obdobja v jugovzhodnih Alpah. Prav tako pomembno je odkritje železarsko-talilniškega območja.
V zadnjih letih pa je bil Cvinger predmet interdisciplinarnih raziskav, ki so povezale sodobne tehnike daljinskega zaznavanja, kot so zračno lasersko skeniranje in geofizikalne meritve, s tradicionalnimi arheološkimi metodami. Rezultati so pripeljali do novih dognanj o celotnem kompleksu, vključno z natančnejšo datacijo talilniškega območja, pridobljeno z metodo arheomagnetnega datiranja.
Dolenjska kulturna skupina je ena izmed bolje raziskanih predelov jugovzhodnoalpske halštatske kulture, ki obsega poleg Dolenjske tudi Belo krajino in Gorjance/Žumberak ter Posavje in Zasavje. ...Solidno osnovo zanjo predstavlja krono- loška shema, ki jo je predložil S. Gabrovec in ki je bila dopolnjena predvsem s strani njegovih učencev. Bistveno nova so spoznanja, ki so jih prinesle raziskave o poselitvi teritorija dolenjske skupine, o njenih naselbinah ter utrdbah ter njeni organiziranosti. Nove vidike so odprla tudi novejša arheološka izkopavanja, zlasti gomilnih nekropol v Novem mestu in Budinjaku. Pogrebni običaji, kot se odražajo v različnih načinih pokopavanja (žgani, skeletni) in v različnih velikostih in strukturiranosti gomil (gomile z majhnim ali večjim številom grobov, gomile s centralnim grobom ali brez, gomile z grobovi v koncentrično razporejenih krogih, gomile z različno usmerjenostjo grobov ipd.) kažejo na kompleksnost halštatske družbe, na njeno socialno razslojenost in verovanjske predstave. Hkrati pa se dolenjska halštatska skupina skozi grobne pridatke kaže kot izrazito vojaško organizirana družba v primerjavi z drugimi skupinami jugovzhodnoalpskega halštatskega kroga.
S sondiranjem, opravljenim leta 1998, smo odkrili, da je bilo Gradišče obljudeno v petih arheoloških obdobjih. Najstarejši obiski vzpetine segajo morda že v neolitik, vsekakor pa v starejši del ...bakrene dobe, ko vzpetina še ni bila utrjena. V pozni bronasti dobi je naselje dobilo lesen opaž, napolnjen z zemljo, ki je svoj konec doživel v požaru. V starejši in mlajši železni dobi je bilo naselje obdano s kamnitim suhim zidom. V halštatski dobi je bil zid širok okoli 2 m, v latenski je bil ožji, v širino je meril okoli 1,2 metra. Posamezne najdbe govorijo za prisotnost človeka tudi v času pozne antike. Ker pa iz tistega časa ni sledov utrditve, je vzpetina verjetno služila kot občasno pribežališče.
V govoru Trubarjeve rojstne vasi Rašica se zaradi križanja poti sever - jug in (nekdaj) vzhod - zahod stika tudi več izoglos, ki znotraj dolenjskega narečja delijo skupine med sabo bolj podobnih ...govorov, v tem primeru razvitejših na severu in bolj arhaičnih na jugu. Vas ni bila nikoli sedež župnije, ampak se je celo iz škocjanske prestavila v velikolaško, kar je zagotovo povzročilo začetek mešanja prvotnih značilnosti govora, ki se v njem še vedno odraža. Rašica je točka T242 v Slovenskem lingvističnem atlasu, po tej vprašalnici zapisana že leta 1959 in ponovno raziskovana leta 2008. Opis govora v obliki fonološkega opisa je hrati prispevek k temu velikemu narečjeslovnemu projektu.1
Cerklje ob krki je najdišče z najstarejšimi ostanki zgodnjeslovanske poselitve na Dolenjskem. Analize lončenine in radiokarbonskih datacij so nakazale dve fazi poselitve, prvo v 6. st. in v prvi ...polovici 7., drugo med sredino 10. in sredino 12. st. Tri pridobljene radiokarbonske datacije nakazujejo naselitev Slovanov v dolino krke v času med letoma 585 in 660, verjetno povezano z odselitvijo langobardov v Italijo leta 568 in prihodom Avarov v Panonsko nižino. najdbe kosti visokoraslega goveda italskega porekla morda kažejo na roparske pohode na ozemlje pod upravo Bizanca, ki jih omenjajo pisni viri. četrta radiokarbonska datacija in lončenina praškega tipa z arhaičnimi ustji pa dopuščata možnost, da so manjše skupine Slovanov tu bivale pred sredino 6. st., kar povezujemo z možnim angažmajem Slovanov pri varovanju meje vzhodnorimskega cesarstva ali pri pohodih bizantinske vojske z območij južne Donave proti Italiji, v katerih so služili kot najemniški vojaki. Mlajšo fazo poselitve v Cerkljah povezujemo z agrarnim zaledjem gospostva Starega gradu v Podbočju.
Žgani grob lokostrelca iz gomilne skupine Höchschusterwald v Kleinkleinu pripada štajersko-panonski skupnosti starejše železne dobe. Datiran je v stopnjo Ha Clb in s svojim inventarjem, ki med drugim ...obsega križno in plavutasto sekiro ter snop koščenih puščičnih osti, dopolnjuje socialno strukturo bojevniških pokopov pod naselbino Burgstallkogel. Skeletni grob 42/1 na Kapiteljski njivi v Novem mestu s snopom bronastih puščičnih osti, bronasto sulično ostjo in drugimi pridatki je dobra primerjava tudi zaradi časovne uvrstitve v stopnjo Podzemelj 2 dolenjske skupine. V prvi polovici 7. st. pr. n. št. sta grobova po svoji sestavi izjema, povezana z lovom, morda odličnostjo lovca na jelene, ki ga nekaj generacij pozneje najdemo upodobljenega na situlskih spomenikih.
The e-publication entitled Gradivo za topografijo Dolenjske, Posavja in Bele krajine v železni dobi ('Available evidence for the topography of the Dolenjska, Posavje and Bela krajina regions in the ...Iron Age', only in Slovenian) presents over six hundred sites in the three regions of south-eastern Slovenia that date from this distant period of the past. It is a database that upgrades the first register of Slovene archaeological heritage (Arheološka najdišča Slovenije), published in 1975 by the Institute of Archaeology at the Slovenian Academy of Sciences and Arts. This register was created with the data then available in literature, while field surveys were only performed on select sites or areas. It was followed up by a project devoting to the archaeological topography of Slovenia (Arheološke topografije Slovenije), the main objective of which was to accurately map the already known sites, as well as to discover new ones. Of all the regions of Slovenia, only the updated topography of three regions was published, among them Bela krajina, which was an integral part of the Dolenjska community in the Early Iron Age.
Predstavljamo rezultate raziskovanj, ki so potekala v letih 2013–2014 in 2016 na Viru pri Stični. Z zaščitnimi arheološkimi izkopavanji ob nadzoru gradbenih del so bili na robu gomilnega grobišča ...odkriti plani žgani grobovi iz začetka železne dobe na Dolenjskem. Žgani in skeletni grobovi so izkopani tudi v dveh novoodkritih gomilah(?) – gomilah 1A in 6A. Še pomembnejše pa je odkritje latenskega grobišča na terasi na vznožju naselja, kjer so bili odkriti trije grobovi. V mlajšo železno dobo najverjetneje sodijo še ostaline metalurške dejavnosti na lokaciji Kojina, zahodno od gomilnega grobišča.
Prispevek prikaže glavne glasoslovne poteze krajevnih govorov, in sicer na slovenski strani Babno Polje, Novi Kot, Osilnica, Bosljiva Loka in na hrvaški strani Prezid, Tršće, Ravnice, Gerovo, ...Hrvatsko. Natančneje se prikaže govor Tršća v obliki fonološkega opisa, ki izhaja iz izhodiščnega splošnoslovenskega fonološkega sistema. Namen prispevka je na osnovi narečnega gradiva potrditi, da so omenjeni krajevni govori del istega narečja. Potrdijo se sledeče delovne hipoteze: državna meja ne predstavlja tudi narečne meje; obravnavani govori ne izkazujejo mešanosti; vse govore moremo umestiti v eno narečje, tj. v zahodni del kostelskega narečja dolenjske narečne skupine slovenskega jezikovnega sistema.
PDF
