Jože Dular (1915-2000)Doprsni kip pisatelju in muzealcu Jožetu Dularju so postavili septembra 2015 pred vhodom v metliški grad, kjer domuje Belokranjski muzej. Dular je bil direktor muzeja kar 30 ...let.Kip je izdelal akademski kipar Jože Vrščaj iz Črnomlja.
Novi zadružni in kulturni dom v Straži kmalu po izgradnji v začetku petdesetih let. Zgrajen je bil z udarniškim delom na mestu nekdanje mizarske delavnice Tisovec. Izgradnjo zadružnega doma je vodil ...tedanji upravnik zadruge Viktor Štrumbelj. Razglednica ni bila odposlana.
Jože Dular (1915-2000)Pisatelj, pesnik in muzealec Jože Dular se je rodil 24. februarja 1915 v Vavti vasi. Končal je študij slavistike, romanistike in primerjalne književnosti. Od leta 1951 do ...upokojitve 1981 je bil direktor Belokranjskega muzeja v Metliki. V svojem pesništvu (zbirke Zveste menjave, Treptajoča luč, Dobra je ta zemlja) nadaljuje “novo” romantično smer. V romanih upodablja predvsem Dolenjsko. Njegovo najpomembnejše prozno delo je verjetno roman Krka umira. Pomemben je tudi kot krajevni zgodovinar in kulturni organizator. Izdal je številne strokovne publikacije iz zgodovine Bele krajine. Jože Dular je častni občan Metlike in Novega mesta. Umrl je 31. januarja 2000. 53 let je živel v hiši, kjer mu je leta 2001 Belokranjsko muzejsko društvo, katerega ustanovni član in dolgoletni predsednik je bil, postavilo spominsko ploščo.Več tukaj: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/joze-dular.html
Dvor Bajnof se v zapisih prvič pojavi v 13. stoletju. Tedaj so stiški menihi pod Trško goro pozidali vinski dvor (Weinhof), od koder izvira tudi današnje poimenovanje Bajnof. Klet je bila največja in ...po tedanjih merilih najboljša na Dolenjskem.
Člani starejše straške gledališke skupine so na oder postavili zgodbo Jakoba Sketa iz turških časov o priljubljeni literarni junakinji Miklovi Zali. Fotografija je nastala okrog leta 1940 na vrtu pri ...župnišču v Vavti vasi.
Z leve proti desni stojijo Leopold Flajšman, Franc Sajovec, Josip Flajšman in Otmar Šturm. Sedijo pa Frančišek Wacha, Leopold Gangl, Ivan Golia, Franjo Guštin in Anton Rajmer.
