Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Oddaja govori o kulturni dediščini, o problematiki le-te in njenih institucij ob sprejemu v EU. Govori o tistih ustanovah in delavcih, ki se ukvarjajo neposredno s kulturno dediščino. Kolikšna je prepoznavnost naše kulturne dediščine in kakšna so pričakovanja ob vstopu v Evropsko unijo? Razlog je, da Slovenija vstopa v Evropsko unijo in da nas na tem področju čaka veliko sprememb. Pogovor vodi Iztok Premrov, gostje v oddaji so: Jerneja Batič, državna podsekretarka, Ministrstvo za kulturo, dr. Andrej Smrekar, direktor Narodne galerije Ljubljane, dr. Peter Kos, direktor Narodnega muzeja Ljubljana, Taja Čepič Vovk, direktorica Mestnega muzeja Ljubljana, Elizabeta Petruša Štrukelj, muzejska svetovalka, Arhitekturni muzej Ljubljana. Izjava Jerneja Batič, državna podsekretarka z Ministrstva za kulturo o dnevih evropske kulturne dediščine arheologiji in izkopavanjih na avtocestah.
Information:
A studio discussion: the visibility of Slovene national heritage within the multitude of diverse European nations.
Original language summary:
Pogovor v studiu: kako smo Slovenci razpoznavni s svojo dediščino med pisano množico evropskih narodov?
Kmetijstvo je v nekdanjih agrarnih družbah pomembno vplivalo na gospodarsko in družbeno življenje na podeželju. S pojavom industrializacije se je začel vpliv zmanjševati, kar je povzročilo splošno ...zaostajanje podeželja. To je postopno vodilo do oblikovanja politik in programov za pospešen razvoj podeželskih območij po načelu celovitosti in v teh konceptih je dobilo kmetijstvo nov, razširjen pomen: poleg gospodarske funkcije so mu začeli pripisovati tudi prostorskoposelitveno, ekološko, socialno in kulturno funkcijo. Zaradi takšne večnamenskosti so se pojavile težnje po enakovredni integraciji kmetijstva v vsak razvojni načrt podeželja na lokalni, regionalni in državni ravni. V prispevku je s časovnim okvirom – od druge svetovne vojne do začetka proračunskega obdobja Evropske unije 2007–2013 – predstavljen potek krepitve zavesti o večnamenskosti kmetijstva in njegovi vlogi v razvoju podeželja v zahodnoevropskih državah na eni strani in v Sloveniji na drugi. Slovenski kmetijski politiki je posvečene največ pozornosti od osamosvojitve leta 1991 do priključitve Evropski uniji leta 2004.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Kakšni bodo davki po vstopu Slovenije v Evropsko unijo? Medtem ko voditelji evropskih držav v teh dneh z veliko težavo usklajujejo svoja stališča glede denarja, ki so ga pripravljeni žrtvovati za širitev, pri davkih težav ni. Vsaka država lahko namreč sama skoraj v celoti odmerja davke svojim državljanom. Enotnega davčnega sistema, tudi sodeč po izjavah najvplivnejših članic Bruselj še dolgo ne bo uspel uveljaviti. V nadaljevanju prispevek o davkih v Evropi vključuje izjavo Gilles-a della Guardia, s francoskega veleposlaništva v Ljubljani in magistra Boštjana Petauerja, iz Eos svetovanja.
Information:
Taxes after Slovenia joining the European Union. A studio discussion with Ms. Marija Ferlež, the national undersecretary at the Ministry of Finance.
Original language summary:
Davki po vstopu Slovenije v Evropsko unijo; pogovor v studiu z Marijo Ferlež, državno podsekretarko na Ministrstvu za finance.
Das Werk zieht Bilanz über die bisherigen (Miss-)Erfolge des Einsatzes von Digital-Rights-Management-Systemen bei der Online-Vermarktung von urheberrechtlich geschützten Multimediawerken. Weiterhin ...wird ein neuer Ansatz zum Schutz solcher Werke im Web 2.0 in Form von Filtertechnologien, die digitalisierte geschützte Inhalte identifizieren können, vorgestellt. In rechtlicher Hinsicht wird geprüft, wie sich der Einsatz solcher Technologien durch Betreiber von Social-Media-Diensten auf deren urheberrechtliche Haftung auswirkt, vor allem im Hinblick auf die Haftungsbeschränkungen nach dem TMG und nach dem US-amerikanischen Digital Millennium Copyright Act, die einer rechtsvergleichenden Analyse unterzogen werden.
Die Empfehlung der Europäischen Kommission über die Wahrnehmung von Online-Musikrechten vom 18. Oktober 2005 markierte den Beginn eines weitreichenden Umwälzungsprozesses bei der kollektiven ...Wahrnehmung der Musikurheberrechte in Europa, deren Umsetzung nicht zuletzt auch vielgestaltige und bislang ungeklärte Rechtsprobleme nach sich zog. Darin eingeschlossen ist nicht nur die Frage nach der rechtlichen Struktur und urheberrechtlichen Zulässigkeit der infolge der Kommissions-Empfehlung gegründeten Zentrallizenzinitiativen wie etwa der CELAS, sondern auch die Frage nach deren Qualifizierung als Verwertungsgesellschaft i.S.d. UrhWG und deren Auswirkung auf bislang bestehende prozessuale Beweiserleichterungen für Verwertungsgesellschaften wie der GEMA-Vermutung. Die Bewältigung all dieser Rechtsprobleme gebietet nicht nur die alltägliche Lizenzierungspraxis im Online-Bereich; ein grundlegendes rechtliches Verständnis hierfür ist auch zwingend erforderlich, will man bei der paneuropäischen Musikrechtewahrnehmung im Internet künftig neue, einfachere Richtungen einschlagen.Das Werk ist unverzichtbar für Wissenschaft und Musikwirtschaft gleichermaßen, die sich mit den veränderten Rahmenbedingungen der Online-Musikrechteverwaltung beschäftigen.
Prostorski in regionalni razvoj v strateških dokumentih Evrope in njenih nacionalnih držav, med njimi tudi Slovenije, v skladu z načeli trajnostnega razvoja poudarja zlasti cilje in usmeritve ...uravnoteženega prostorskega razvoja, medtem ko sodobni urbanizacijski procesi, odvisni od globalne konkurenčnosti postindustrijske dobe, poudarjajo vodilno vlogo velikih urbanih središč. Po drugi strani strukturna preobrazba Evrope vedno bolj spreminja prostorska razmerja med državami, regijami, mesti in aglomeracijami. Govorimo o nujnosti drugačnega perspektivnega pogleda na razvoj mest in urbanih območij, ki v središče prostorskih politik in strategij postavlja integralno obravnavo prostora. Pogoje za uspešno, konkurenčno urbano ekonomijo lahko oblikuje le v povezavi z ekonomsko politiko ter drugimi prostorsko relevantnimi sektorskimi politikami (prometno, okoljsko, kmetijsko itd.), z željo po splošni blaginji pa se ji vedno bolj izrazito pridružuje še komponenta socialne kohezije. Prispevek v posameznih poglavjih predstavlja raznovrstne globalne, regionalne in lokalne dejavnike in v evropskih razmerah prepoznava najznačilnejše dejavnike vloge in funkcij v razvoju mest. Na osnovi različnih teoretičnih izhodišč in izbranih praktičnih primerov iz različnih urbanih okolij poskuša opredeliti možnosti za prepoznavanje spodbud in priporočil za oblikovanje razvojnih politik in strategij, bistvenih tudi za slovenske razmere.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Interreg: Čezmejni evropski projekti, spodbujanje inovativnosti, konkurenčnosti, varstvo okolja. Življenje ljudi v treh narodnih parki treh dežel, Triglavskem narodnem parku, avstrijskem Nockbergu in italijanskem v Julijskem predgorju ima veliko skupnega. In zato so se ljudje iz treh dežel, med katerimi kmalu ne bo več meja in kjer zdaj vsi uporabljajo isti denar odločili za skupno turistično ponudbo in zasnovali evropski projekt«potovanje po parkih«. Izjave Angelca Gorjup, Davorin Koren, Triglavski narodni park, Uli Bacher, Radenthein, Joseph Aschbacher, Eisentraten, domače dobrote na kmetiji Gorjup. Največji problem pri sodelovanju je izgovarjanje kraja Drežnica.
Information:
An initiative to stimulate cooperation between regions Interreg: cooperation by three countries: Slovenia, Austria and Italy.
Original language summary:
Čezmejni evropski projekt Interreg; sodelovanje treh držav: Slovenije, Avstrije in Italije.
Vloga kmetijstva na podeželju se je bistveno spremenila, celo povečala, saj se je kmetijstvu pričelo pripisovati številne nove funkcije, od socialne do ekološke. Z vključitvijo v EU in uveljavljanjem ...Skupne kmetijske politike prihaja do velikih sprememb tudi v slovenskem kmetijstvu, njegovi usmeritvi, stopnji intenzivnosti, velikostni in posestni strukturi. Vprašanje pa je, ali je smer razvoja kmetijstva v Sloveniji v skladu z varovanjem in ohranjanjem naših ključnih naravnih virov?
In this paper we start from the hypothesis that in the Bosnian-Herzegovinian, transitional and divided society, it is impossible to define, adopt and implement a consistent environmental policy. ...Reasons for this view come from the essential structure of Bosnia and Herzegovina as a specific state with a complicated political system and institutional structure, overall underdevelopment and propensity to corruption and malpractices. Organization of the state creates an illusion of a decentralized government although it is essentially centralized at the entity, cantonal or the District level. The deep division of the society, along with other factors, causes the overall legal inefficiency. For many years, there has been strong resistance to the adoption of legislation on the protection of the natural environment, which resulted in selective application of environmental laws and pronounced resistance to harmonization with European Union legislation. In BiH, there is obvious political support of citizens towards national elites, when it comes to daily political issues, on one hand, and on the other hand, total apathy when it comes to environmental issues. Besides the political and institutional issues, the absence of functional environmental policies is caused by economic issues. BiH is, due to economic underdevelopment, located on the bottom of the European and global economies. The consequences are poverty, corruption, low levels of education and political culture of the population, which inevitably leads to irrational use of natural resources. Poor economic situation is partly the result of the disastrous consequences of war (economic, social and environmental), and the process of transition, based on the primitive capital accumulation and the logic of profit, leaving no room for ecology and environmental issues. The strong influence of the international community in Bosnia and Herzegovina, a century later, puts it again in the (neo) colonial position. Economic inefficiency is necessarily reflected in all aspects of environmental policy, as environmental issues in BiH are at the bottom of the priority list. The causes of such state of affairs are to be found in the under-developed environmental awareness among citizens and decision-makers. It is a consequence of poor educational structure and the lack of influence of media, educational, scientific, cultural and other institutions in the process of informing and educating the population, aimed at the forming of environmental awareness as the foundation of environmental policy. Insufficient presence of content on the protection of the natural environment in the media and in the educational process results in citizens not knowing their fundamental rights in this and other areas of civil rights, which is why they are losing confidence in government authorities. There is also a lack of public participation in decision-making on issues that determine the environmental policy but also on the concrete, everyday issues related to environmental protection. Acceptance of the principle of "modern utopianism" and the attitude that, because of the local and global ecological crisis, political and economic issues should not dominate over ecological in human everyday activities, creates an eternal dilemma in Bosnia and Herzegovina: whether environmental policy, based on indivisibility of water and air and responsibility for the resulting pollution, will become the nucleus of inter-ethnic reconciliation, state organization by European standards and the overall democratic process? A positive response means (environmental) policy based on responsibility for all decision-makers for present and future generations, consensus as the principle of action and the cornerstone of a multicultural society, informing, educating and motivating citizens to become true subjects in the building of democracy in Bosnia.
U ovom radu polazimo od teze da u bosansko-hercegovačkom, tranzicionom i podijeljenom društvu nije moguće definisati, usvojiti i provoditi konzistentnu ekološku politiku. Razlozi za ovakav stav proizilaze iz same strukture Bosne i Hercegovine kao specifične države, komplikovanog političkog sistema i organizacije institucija, njihove nerazvijenosti i sklonosti korupciji i zloupotrebama. Organizacija države, stvara privid decetralizovane vlasti mada je ona u suštini centralizovana na entitetskom, kantonalnom ili nivou Distrikta. Duboka podijeljenost društva je, zajedno sa drugim faktorima, razlog sveukupne pravne neefikasnosti. Pošto je godinama bio izražen otpor usvajanju zakonske regulative iz oblasti zaštite prirodne sredine, to je uticalo na selektivnu primjenu ekoloških zakona i naglašen otpor njihovom usaglašavanju sa zakonima Evropske unije. U BiH je evidentna politička podrška građana nacionalnim elitama, kada su u pitanju dnevnopolitičke teme, na jednoj, i prisustvo totalne apatije za ekološke teme na drugoj strani. Osim političko-institucionalnih, na odsustvo funkcionalne ekološke politike snažno utiču ekonomski uzroci. BiH se, zbog ekonomske nerazvijenosti, nalazi na dnu ljestvice evropskih i svjetskih ekonomija. Posljedice su siromaštvo, korupcija, nizak nivo obrazovanja i političke kulture stanovništva, što neminovno utiče na neracionalno korištenje prirodnih resursa. Lošem ekonomskom ambijentu doprinose i katastrofalne posljedice rata (ekonomske, socijalne i ekološke), i proces tranzicije, zasnovan na rođačkoj akumulaciji kapitala i logici profita, u kojoj nema mjesta za ekologiju i probleme zaštite životne sredine. Naglašen je i uticaj stranog faktora, što Bosnu i Hercegovinu, poslije jednog vijeka, ponovo stavlja u (neo)kolonijalni položaj. Ekonomska neefikasnost nužno se odražava na sve segmente ekološke politike, jer su pitanja zaštite životne sredine u BiH na dnu ljestvice prioriteta. Uzroci za ovakvo stanje, nalaze se u nedovoljno razvijenoj ekološkoj svijesti kod građana ali i kod donosilaca političkih odluka. Radi se o posljedici loše obrazovne strukture i nedovoljnog uticaja medija, obrazovnih, naučnih, kulturnih i drugih ustanova u procesu informisanja i obrazovanja stanovništva, a u cilju formiranja ekološke svijesti kao temelja ekološke politike. Nedovoljno prisustvo sadržaja o zaštiti prirodne sredine u medijima i obrazovnom procesu utiče da građani ne poznaju elementarna prava iz ove ali i drugih oblasti građanskih prava, zbog čega gube povjerenje u državne organe. Izraženo je i nedovoljno učešće javnosti u procesu odlučivanja o pitanjima na kojima se determiniše ekološka politika ali i o konkretnim, svakodnevnim pitanjima koja se odnose na zaštitu životne sredine. Prihvatajući načela „modernog utopizma“ i stav, da zbog lokalne i globalne ekološke krize, u čovjekovom svakodnevnom djelovanju ne smiju dominirati politička i ekonomska pitanja nad ekološkim, u Bosni i Hercegovini je prisutna vječita dilema; može li ekološka politika, zasnovana na nedjeljivosti vode i vazduha i odgovornosti za nastala zagađenja, postati nukleus međunacionalnog pomirenja, organizacije države po evropskim standardima i sveukupnog demokratskog procesa? Pozitivan odgovor podrazumijeva (ekološku) politiku utemeljenu na odgovornosti svih donosilaca političkih odluka za sadašnje ali i buduće generacije, konsenzus kao princip djelovanja i temelj multikulturalnog društva, informisanje, obrazovanje i motivisanje građana da postanu istinski subjekti u izgradnji demokratije u Bosni i Hercegovini.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Oddaja se nanaša na to, kako se bo spremenilo naše življenje po tem, ko bomo leta 2004 postali člani Evropske unije, kaj prinaša 80 tisoč strani evropske zakonodaje v naše družine na delovna mesta in drugam. Tema oddaje je porodniški dopust. Gostji oddaje sta Alenka Kovšca, državna sekretarka Ministrstva za delo in Mojca Novak, z Instituta za socialno varstvo, izjavi o očetovskem dopustu in istospolnem starševstvu. Novorojenčki, starši z otroki na ulici, otroški vozički, Tromostovje, izjava noseče študentke.
Information:
European legislation and changes in the family and everyday life.
Original language summary:
Evropska zakonodaja in spremembe v družinskem in vsakdanjem življenju.
PDF