Niz kamnitih gomil na severnem kraškem robu je C. Marchesetti v začetku 20. stoletja razložil kot bronastodobne grobne gomile. S. Gabrovec jih je vključil v kaštelirsko kulturo srednje bronaste dobe ...in jih primerjal s podobnimi is- trskimi grobnimi gomilami.
Zaščitna izkopavanja gomile na Ostrem vrhu so l. 1992 razkrila ovalno zgradbo premera 11 m, grajeno v suhozidni tehniki. Obodni zid je bil širok med 1,5 in 2,5 m, v višino pa je bil ohranjen do 1,9 m. V zidu so se ohranile zunanje in notranje niše za nosilne lesene tramove, kar kaže na leseno nadgradnjo kamnite zgradbe, verjetno stolpa. Jama za nosilni tram v osrednjem delu stolpa dokazuje, da je bil tudi nadstrešen. Niz radiokarbonskih datacij kaže na mlajšehalštatsko starost izgradnje in uporabe stolpa.
Verjetno je bila vzdolž severnega kraškega roba zgrajena vrsta stolpov, ki so bili skupaj z nizom manjših, močno utrjenih gradišč namenjeni nadzoru dostopa in obrambi ozemlja centralnih gradišč kraške kulturne skupine med 6. in 4. st. pr. n. št.
Članak predstavlja rezultate preliminarnog istraživanja dviju gomila otkrivenih u području Krivodola kraj Trilja. Na obje su primijećeni tragovi ilegalnoga istraživanja i otvaranja grobnica. Usprkos ...tome otkrivene su i neke netaknute grobnice građene u obliku grobnih cista. Ukopi u njima bili su skeletni, pa članak donosi i rezultate preliminarnih analiza skeletnih ostataka. Zahvaljujući njima jednu smo grobnicu metodom C14 uspjeli datirati u 2. tisućljeće pr. n. e.
Grobišče na Dvorišču SAZU v Ljubljani z več kot 300 žganimi grobovi iz mlajše bronaste in starejše železne dobe je še vedno eno ključnih najdišč za razumevanje gorenjsko-ljubljanske ...skupine. Nove raziskave na Kongresnem trgu so razkrile grobišče, ki se v mnogo vidikih razlikuje od tistega na Dvorišču SAZU. Prvič so bile v Ljubljani izpričane manjše gomile s prodnatim jedrom, zemljenim plaščem in zunanjim obodnim jarkom iz zgodnje železne dobe. Po večini gre za žarne grobove v središču gomile, izstopa gomila 3 s centralnim grobom in sedmimi pokopi okrog njega. Po načinu pokopa izstopajo trije skeletni grobovi iz 8. st. pr. n. št., ti so v članku tudi podrobneje predstavljeni. Podana sta kratek oris pojava skeletnih grobov v drugih sočasnih železnodobnih skupinah in poskus razlage teh skeletnih pokopov v Ljubljani. Na podlagi analize grobnih najdb in novih radiokarbonskih datacij iz Ljubljane so na kratko predstavljene dopolnitve Gabrovčeve kronološke sheme ljubljanskega grobišča in posledično gorenjsko-ljubljanske skupine, predvsem stopenj Ljubljana II in IIIa. Dopolnitve stopnje Ljubljana II tako v relativnem kot absolutnem kronološkem smislu so ključne za razumevanje začetka pokopavanja na Kongresnem trgu ter razdelitev stopenj Podzemelj 1 in 2.
V prispevku so predstavljeni rezultati izkopavanja dveh starejšeželeznodobnih gomil G 21 in G 22, ki pripadata gomilnemu grobišču na Godeško-Reteških dobravah pri Škofji Loki. Gomili sta bili ...raziskani leta 2020 v okviru zaščitnih arheoloških izkopavanj, ki so potekala zaradi širitve industrijske cone Trata. V gomili G 21 so bili odkriti trije žgani grobovi, od tega eden s pridatkom železne sulične osti, železne plavutaste sekire, fibulo in posodo. Na podlagi najdb so grobovi datirani v prvo polovico ali sredino 5. st. pr. n. št. V obeh gomilah so bili v nasutjih odkriti odlomki različnih keramičnih posod z rdeče-črnim premazom, drobci sežganih kosti ter posamezne najdbe železnih nožev in delov noše; gre za ostanke uničenih grobov in nakazujejo nekoliko širši časovni razpon gomil že od konca 7. ali 6. st. pr. n. št. naprej.
V času kulture žarnih grobišč, zlasti v prehodnem obdobju v starejšo železno dobo se je na Gorenjskem izoblikovala posebna kulturna skupina, ki jo označuje vrsta njej lastnih značilnosti: 1 – ...naselbine v več nivojih z jedrom na vzpetini oz. naravno zavarovanem kraju in spodnjim naseljem v dolini/ kotlini (Kranj, Bled, Mengeš, Ljubljana), za katere menimo, da prestavljajo središča lokalnega značaja; 2 – žgan pokop tako v planih grobovih/grobiščih kot tudi v gomilah, pogosto s centralnimi grobnimi kamrami; 3 – grobovi so pretežno opremljeni s skromnimi pridatki, izjeme predstavljajo le nekateri grobovi z večjim številom keramičnih posod, ki tvorijo jedilno-pivske servise in nekateri bogatejši ženski grobovi, ki izstopajo po svojem nakitu. Moški grobovi so povečini skromno opremljeni, v starejšem halštatskem obdobju v njih praviloma ni orožja. Do sprememb v prilaganju orožja v grobove je prišlo v mlajšem obdobju, kar pa ni značilno le za Gorenjsko, temveč je veliko širši fenomen. Kljub očitnim podobnostim in stikom Gorenjske s sosednjimi kulturnimi skupinami, kot so skupina Breg/Frög na Koroškem in štajersko-panonska skupina, estenska in svetolucijska skupina ter dolenjska skupina, so razlike med njimi tako evidentne, da v samosvojost gorenjske ali gorenjsko-ljubljanske kulturne skupine v halštatskem obdobju ni za dvomiti.
Najdišče Kleinklein pri Großkleinu z okolico v dolini reke Solbe (Sulm) je že skoraj 175 let sinonim za eno najslavnejših najdišč iz starejše železne dobe v Evropi. Najdbe, kot so bronasta maska in ...roke, zvončasti oklepi in bronaste posode s punciranim okrasom, sodijo med najpomembnejše eksponate arheološke zbirke v Joanneumu. Leta 2010 so sodelavci Joanneuma začeli nove raziskave arheološke krajine v porečju reke Solbe (Sulm), ki obsegajo analize lidarskih posnetkov in zračnih fotografij, geofizikalne raziskave, terenske izmere ter arheološka izkopavanja z arheobotaničnimi in arheozoološkimi analizami. V okviru teh raziskav so leta 2015 ob rigolanju na južnem pobočju Burgstallkogla pri Großkleinu odkrili in raziskali zgorelo ruševino stavbe iz starejše železne dobe. S tem odkritjem so pridobili nove podatke o načinu gradnje na Burgstallkoglu. Od leta 2017 se posvečajo raziskavam okoliške krajine, še posebej na približno 4,5 km zračne črte oddaljeni utrjeni naselbini na Königsbergu pri Heimschuhu.
Kritički se razmatra zastupljenost baštinske tematike u pisanom djelu don Mile Vidovića, ponajviše sadržane u reprezentativnim izdanjima. Vrednuje se kao vid populariziranja ponajprije ...donjoneretvanske umjetničke i arheološke topografije kao poticaja za njeno istraživanje. Naznačava se vrijednost i koristnost Vidovićevog priloga kulturnoj baštini, osobito kada se iznosi u izgledu brojnih i manje poznatih podataka. Novija terenska saznanja o lokalitetima, opisi crkava i uvid u njihov inventar, kao i informacije iz povijestnih vrela, tim putem upravo i podcrtavaju veliko značenje predočene materijalne kulturne baštine i povijestnog sadržaja.
Don Mile Vidović's bibliography also encompasses heritage subjects. His published syntheses and reviews facilitate professional engagements, primarily in the artistic and archaeological topography of the Lower Neretva area. Sacral Buildings in the Neretva Valley is an overview of church buildings and their artistic design, and is rounded off as a whole with photographic contributions. In the book History of the Neretva Valley Parish, the cultural heritage is more comprehensively presented and supplemented with localities from earlier periods.Vidović also contributed to the cultural topography of the area with parish monographs. The Parish of Vidonje monograph provides information about unknown localities. He looks at those from prehistory through the reference literature, thus correcting chronological assumptions. He gives art historians information about artistic equipment in the church of St. John the Baptist, as well as about brotherhoods. The Parish of Dobranje - Bijeli Vir, patterned on the Vidonje monograph, provides information on archaeological sites, church art, brotherhoods and parish celebrations.Vidović's dissertation Nikola Bijanković. Canon of Split and Bishop of Makarska, 1645 -1730, is based on documents, mostly from the Vatican archives. Therefore, the heritage accents in it are first-class information about church buildings in Makarska and Brela. Information about worship and education, and also about brotherhoods, which had not existed in the city before Bishop Bijanković, was also presented. The statements about his pastoral visits are also interesting. When going to Neretva in 1712, the bishop faced the Orthodox Church of St. Peter, built on the territory of Dobranje parish without his knowledge and permission.Vidović also referred to Lower Neretva's cultural heritage in his smaller texts about the parish of Dobranje - Bijeli Vir and the church of St. John the Baptist in Vidonje.Despite the occasional inconsistency in the citation of the works of experts, or the citation of not exctly reference texts, there is a positive representation of material cultural heritage in the work of Don Mile Vidović.
O kamenim gomilama otoka Šćedra Marijan, Mia
Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu,
12/2022, Letnik:
39, Številka:
2
Journal Article, Paper
Recenzirano
Odprti dostop
U sklopu projekta „Mapiranje, dokumentiranje i pregled arheoloških lokaliteta otoka Šćedra“, provedenoga u ljeto 2018. i 2019. godine, otkriven je izrazito veliki broj kamenih gomila na otoku Šćedru ...koje nisu bile ustanovljene u dosadašnjim stručnim i amaterskim arheološkim istraživanjima otoka. Terenskim su pregledom i zračnim istraživanjem, pored suvremenih suhozida, dokumentirane kružne, ovalne i izdužene rasute kamene gomile. Na osnovi pregleda satelitskih snimki Državne geodetske uprave iz 1968. i novih zračnih snimki, uočava se utjecaj vegetacije na (smanjenu) vidljivost takvih tvorevina iz zraka. Proučavanjem posebice kružnih gomila utvrđeno je postojanje obrazaca pri odabiru kamenoga materijala i položaja za njihovo podizanje. Temeljem njihovih karakteristika, smještaja u krajoliku i već istraženih sličnih struktura toga prostora, pretpostavljamo da su arheološkoga karaktera, i to prapovijesni grobni humci, što vjerojatno ukazuje na izrazitiji intenzitet korištenja otoka u prošlosti. Ipak, kao bi se potvrdio i jasno definirao karakter gomila, kao i kronološko određenje svake, trebaju se provesti stručna arheološka iskopavanja.
Within the project ‘Mapping, Documenting, and Surveying the Archaeological Sites on the Island of Šćedro’, conducted in the summers of 2018 and 2019, many stone mounds were discovered on the island of Šćedro that had not been recorded in previous expert and amateur archaeological research. The field survey and remote (aerial) sensing documented circular, oval, and elongated bulk cairns, in addition to modern dry-stone walls. A review of satellite images from the State Geodetic Administration from 1968 and new aerial records observed the influence of vegetation on the (reduced) visibility of the archaeological formations from the air. In particular, the study of the circular cairns identified patterns in the selection of stone material and the position for their erection. Based on their characteristics, their location in the landscape, and similar structures already researched in the region, we assume that they are of an archaeological character, probably prehistoric burial mounds, whose presence on the island of Šćedro may indicate a marked intensity of use of the island in the past. However, the character and time of construction of each mound should be confirmed and clearly defined by expert archaeological excavations.
V zadnjih dveh desetletjih se je večina s kaptolsko kulturno skupino povezanih raziskav odvijala v Požeški kotlini. Železnodobne skupnosti na tem območju vsekakor pripadajo vzhodnohalštatskemu ...kulturnemu kompleksu, a so imele tudi zelo močne stike z jugom, kar je še zlasti vidno v poznohalštatskem obdobju. Številni predmeti, kot so deli oborožitve in noše, dosežejo prav v Požeški kotlini svoje najbolj oddaljene točke razprostranjenosti v evropskih okvirih. Preliminarne geofizikalne raziskave na velikem in prosperirajočem naselju z dolgo kontinuiteto kažejo na visoko organizirano, skoraj urbano strukturo. Arheobotanične analize spreminjajo opredelitev grobnega rituala teh skupnosti. Lidarski posnetki kažejo na nov policentričen model ustroja skupnosti v Požeški kotlini. Raziskave na najdišču Bangradac pa dopuščajo hipotezo, da so železnodobna središča Požeške kotline nastala z opuščanjem poznobronastodobnih utrjenih naselij in ustanavljanjem novih središč na nižjih obronkih bližje dolini. Odnos tako imenovane kaptolske skupine in sosednjih pokrajin še vedno ni jasno definiran.
Članek obravnava pomemben ženski grob 20 iz gomile IV na Znančevih njivah v Novem mestu, odkrit leta 1968. Poleg dveh enostavnih zlatih žičnatih uhanov je vseboval ogrlico iz jantarnih jagod, odlomke ...steklenih jagod, okrašeni votli spiralni zapestnici iz debele bronaste pločevine, narebreni bronasti nanožnici in tri nagubane kernose. Presenetljivo je, da se večina pridatkov redko pojavlja v grobovih dolenjske skupine halštatske kulture. Za uhana poznamo le nekaj dobrih primerjav iz brona, redke so večje sploščeno kroglaste jantarne jagode, prav tako keramični kernosi. Tudi votle zapestnice iz debele bronaste pločevine niso prav pogoste. Druga posebnost groba je, da so v njem pridatki različno stari, pri čemer je med najstarejšimi in najmlajšimi precejšen časovni razkorak. To je tudi glavni razlog za različne datacije groba IV/20. Čeprav je bila pokojnica pokopana z uhanoma in zapestnicama, ki izvirajo že iz stopnje Stična 2, ti ne določajo starosti groba, temveč gre za podedovani nakit. Pokop šele v certoški stopnji opredeljujejo jantarna ogrlica in nagubani kernosi. V članku avtor opozarja tudi na nekatere grobne inventarje, ki vsebujejo predmete, značilne za dve zaporedni stopnji. Po njegovem mnenju sodijo ti grobovi v prehodno obdobje, ko nove oblike postopoma izpodrivajo stare. Obenem opozarja tudi na nagubano posodje, ki je značilnost certoške in negovske stopnje.
PDF
