Dolenjska kulturna skupina je ena izmed bolje raziskanih predelov jugovzhodnoalpske halštatske kulture, ki obsega poleg Dolenjske tudi Belo krajino in Gorjance/Žumberak ter Posavje in Zasavje. ...Solidno osnovo zanjo predstavlja krono- loška shema, ki jo je predložil S. Gabrovec in ki je bila dopolnjena predvsem s strani njegovih učencev. Bistveno nova so spoznanja, ki so jih prinesle raziskave o poselitvi teritorija dolenjske skupine, o njenih naselbinah ter utrdbah ter njeni organiziranosti. Nove vidike so odprla tudi novejša arheološka izkopavanja, zlasti gomilnih nekropol v Novem mestu in Budinjaku. Pogrebni običaji, kot se odražajo v različnih načinih pokopavanja (žgani, skeletni) in v različnih velikostih in strukturiranosti gomil (gomile z majhnim ali večjim številom grobov, gomile s centralnim grobom ali brez, gomile z grobovi v koncentrično razporejenih krogih, gomile z različno usmerjenostjo grobov ipd.) kažejo na kompleksnost halštatske družbe, na njeno socialno razslojenost in verovanjske predstave. Hkrati pa se dolenjska halštatska skupina skozi grobne pridatke kaže kot izrazito vojaško organizirana družba v primerjavi z drugimi skupinami jugovzhodnoalpskega halštatskega kroga.
Extended description:
Naš kraj: predstavitev kraja Gabrje pod Gorjanci; polja v okolici, trte, vinogradi, družba ob mizi prepeva, izjave vaščanov Alojz JAKLIČ, Miha RUKŠE, Marija IVANEŽ, Rado LUZAR ...in Slavko MATKO, predsednik KS Gabrje, vaške hiše, kašča, tudi opuščene domačije, pes na verigi, sekanje drv, fantek jih pelje v samokolnici, skladovnica, v kotlu kuhajo jabolka, koruza, vaščani pojejo vaško himno, krajevni avtobus, panorama vasi v megli in mraku, napisna tabla Gabrje, turistična kmetija, narezek, obložena miza, studenec Gospodična, voda iz studenca, lovci s psi prihajajo z lova, trofeja - divji prašič.
Extended description:
Naš kraj: predstavitev kraja Gabrje pod Gorjanci; polja v okolici, trte, vinogradi, družba ob mizi prepeva, izjave vaščanov Alojz JAKLIČ, Miha RUKŠE, Marija IVANEŽ, Rado LUZAR in Slavko MATKO, predsednik KS Gabrje, vaške hiše, kašča, tudi opuščene domačije, pes na verigi, sekanje drv, fantek jih pelje v samokolnici, skladovnica, v kotlu kuhajo jabolka, koruza, vaščani pojejo vaško himno, krajevni avtobus, panorama vasi v megli in mraku, napisna tabla Gabrje, turistična kmetija, narezek, obložena miza, studenec Gospodična, voda iz studenca, lovci s psi prihajajo z lova, trofeja - divji prašič.
Our place: introducing the village Gabrje pod Gorjanci.
Original language summary:
Naš kraj: predstavitev kraja Gabrje pod Gorjanci.
Razglednica prikazuje prvotni leseni stolp na Trdinovem vrhu na Gorjancih, ki ga je kasneje zamenjal sodobnejši. V ospredju ljudje na travniku, kjer so se včasih odvijale veselice, danes tam stoji ...cerkev sv. Jere.
Na fotografiji so delavci novomeškega podjetja Novoteks na Gorjancih pri Krvavem kamnu v 60-ih letih 20. stoletja. Izlet je bil organiziran proti koncu poletja za celotne družine. Na teh družabnih ...srečanjih so delavci sami poskrbeli za dobro vzdušje, hrano in pijačo.
Fotografija prikazuje deseti zimski športni dan, ki ga je priredil SGP Pionir iz Novega mesta. Potekal je na Gorjancih, kjer so podelili kar nekaj medalj in pokalov.
Janez Trdina (1830.–1905.) jedna je od najsamostalnijih ličnosti slovenske književnosti
druge polovice 19. stoljeća. Njegov eklektičan koncept književnosti, svadljivi
karakter i radikalni politički ...stavovi – republikanizam, antiklerikalizam i posebno
(slavenski) nacionalizam – vodili su ga u stalne sukobe, pogubne za njegovu
profesorsku i spisateljsku karijeru. Dvije afere u kojima je Trdina najviše uzburkao
slovenski javni prostor dogodile su se u razmaku od trideset godina. Prva se dogodila
godine 1850. i 1851., kada je Trdina objavio „Pripovjetku o zlatnoj kruški“ i „Pretres slovenskih pjesnika“ i njima temeljito potresao staroslovensku kulturnu
elitu. Druga, mnogo veća, uslijedila je osamdesetih godina 19. stoljeća, kada je
umirovljeni gimnazijski profesor u ljubljanskim literarnim časopisima objavljivao
„Bajke i pripovijetke o Gorjancima“ i „Hrvatske uspomene“.
Svojim žanrovski teško uhvatljivim književnim tekstovima, u koje je upletao svoje
društveno-kritičke stavove, Trdina je ljutio mnoge suvremenike: najprije staroslovenske
uglednike Bleiweisova kruga, a kasnije osobito plemstvo, kranjske Nijemce
i „nemškutare“, moraliste i klerikalce. Tome je dodatno pridonijela činjenica
da Trdinova kritika nije ostala općenito načelna, nego je napadala izravno, ad hominem
(iako u literarnom ruhu): Trdina je bez zadrške difamirao i najuglednije
ličnosti. Ako izuzmemo zabranu čitanja Ljubljanskog zvona za studente, Trdinovi
tekstovi nisu bili podvrgnuti eksplicitnoj cenzuri – ali su ipak bili pokrenuti mehanizmi
ušutkavanja koji se mogu nazvati mekom cenzurom. Nakon prve afere, Trdina
je prestao objavljivati za puna tri desetljeća, dok je druga presudno pridonijela
ostavci Zvonova urednika Frana Levca i prestanku izlaženja liberalnog Slovana.
PDF
