Communication and information sources can play an important role when addressing drug use. The aim of this study is to assess the association of different levels of trust in information sources ...regarding drug use within different population groups.
Data was gathered using a mixed methods approach, with an online survey and interviews. A structured questionnaire was designed for data collection using the methodology of the European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction, with additional items measuring trust in the information sources.
In total 9,161 inhabitants of Slovenia aged 15-64 years and living in the private households completed the survey as part of this non-experimental quantitative study (response rate: 57%). A total of 20.7% of the participants reported having used cannabis or hashish at least once in their lives, 2.5% cocaine/crack cocaine and 0.4% heroin. Mean age of the first cannabis/hashish use was 19.59 years, cocaine/crack cocaine 22.73 years and heroin 20.63 years. The participants most value and trust the information sources regarding tobacco, alcohol and illicit drugs if it comes from healthcare workers or immediate family and other relatives, and put the least trust in the internet and television.
The data show that drug users have less trust in the given information sources compared to the whole sample. The present research serves as evidence for development and implementation of targeted interventions, including communication activities and tools.
Aldo Ternovec pred nami razgrne drobne izseke iz življenja v času italijanske okupacije slovenskega Primorja, ko je na lastni koži doživel pregone zaradi uporabe materinega jezika, podobe vojnih ...grozot pa so se mu za vedno vžgale v spomin…
Intervju s književnikom v množičnem tisku je eden od načinov interakcije med literarnim in novinarskim poljem. Je oblika opazovanja družbe, kar je naloga novinarskega polja kot kulturnega posrednika, ...hkrati pa prevzema tudi vlogo nomoteta, tistega, ki simbolno zaznamuje dejavnosti v literarnem polju. Pogovor med književnikom in novinarjem je tako zanimiv po vsebinski plati, obenem pa lahko opazujemo, kdaj se takšen intervju pojavi, kakšni so povodi za objavo, kdo je izbran za sogovornika in kako je predstavljen. Pričujoča razprava temelji predvsem na teoriji literarnega polja sociologa Pierra Bourdieuja, v povezavi s sociologijo medijev pa jim sledi empirična raziskava o intervjujih v letu 2005. Pregled časopisnih intervjujev s slovenskimi književniki je nastal z izborom člankov iz treh osrednjih slovenskih dnevnikov, Dela, Dnevnika in Večera.