Polycnemum verrucosum A. F. Lang is recorded for the first time for Italy (Lazio region, Central Italy). Morphological and ecological characteristics of this species, as compared with the related P. ...arvense L., are presented and discussed. Taxonomical notes are also provided.
Vrsto Polycnemum verrucosum A. F. Lang smo prvič zabeležili na ozemlju Italije (regija Lazio, srednja Italija). Prikazali smo morfološke in ekološke značilnosti vrste v primerjavi s sorodno vrsto P. arvense L. Podali smo tudi taksonomske opombe.
Based on comparisons between similar communities in northeastern Italy, southern Austria, central and southeastern Slovenia, and western Croatia, we classified black hornbeam and flowering ash ...phytocoenoses on steep rocky sites in the beech forest belt in northwestern and western Slovenia into the association Fraxinio orni-Ostryetum Aichinger 1933 and described its new subassociation -phyteumatetosum columnae in the foothills of the Julian Alps and in the northern part of the Dinaric Alps. Black hornbeam and flowering ash stands on steep shady slopes with a higher proportion of diagnostic species of beech and spruce forests are classified into the new association Rhododendro hirsuti-Ostryetum Franz ex Dakskobler, ass. nov. hoc loco, new subassociation -mercurialietosum perennis and the provisional variant var. Hemerocallis lilioasphodelus whose stands are floristically rather similar to the stands of the association Hemerocallido-Ostryetum.
Na podlagi primerjav s podobnimi združbami v severovzhodni Italiji, južni Avstriji, osrednji in jugovzhodni Sloveniji ter zahodni Hrvaški smo fitocenoze črnega gabra in malega jesena na strmih skalnatih rastiščih v pasu bukovih gozdov v severozahodni in zahodni Sloveniji uvrstili v asociacijo Fraxinio orni-Ostryetum Aichinger 1933 in v prigorju Julijskih Alp in v severnem delu Dinarskega gorstva opisali njeno novo subasociacijo -phyteumatetosum columnae. Sestoje črnega gabra in malega jesena na strmih osojnih pobočjih z večjim deležem diagnostičnih vrst bukovih in smrekovih gozdov uvrščamo v novo asociacijo Rhododendro hirsuti-Ostryetum Franz ex Dakskobler, ass. nov. hoc loco in v novo subasociacijo -mercurialietosum perennis ter v provizorno varianto var. Hemerocallis lilioasphodelus, katere sestoji so floristično precej podobni sestojem asociacije Hemerocallido- Ostryetum.
Ageratina adenophora is recorded for the first time in Italy (Campania region). Its naturalization status and ecology are discussed, also providing a morphological comparison with the related taxa ...(both occurring in Italy) A. ligustrina and Eupatorium cannabinum. Some remarks on potential threats for habitat and native flora are provided as well.
Pojavljanje vrste Ageratina adenophora smo zabeležili prvič v Italiji (regija Campania). Obravnavamo njen status naturalizacije in ekologijo, obenem pa podajamo tudi morfološko primerjavo s sorodnima vrstama A. ligustrina in Eupatorium cannabinum, ki se pojavljata v Italiji. Dodatno smo izpostavili potencialno ogroženost habitatov in avtohtone flore.
U ovom se radu razmatra podjela ribolovnih zona u Jadranu nakon potpisivanja Brijunske konvencije o ribolovu i njezina povezanost s prosinačkim incidentom u Maunskom kanalu. Početni dio rada daje ...pregled odredbi u vezi s ribolovom na Jadranu tijekom 19. stoljeća. Po opisu ozračja koje je vladalo nakon završetka Prvoga svjetskog rata i tijeka pregovora uoči konvencije obavljena je analiza talijanske verzije sporazuma u skladu s pratećim kartografskim izvorom. Konvencija je nastala kao rezultat višemjesečnih pregovora između Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca i Kraljevine Italije kojima se pristupilo nakon potpisivanja Rapallskog ugovora. S obzirom na to da je na temelju njegovih odredbi Italiji pripao veći dio Istre, Zadar te otoci Cres, Lošinj, Lastovo i Palagruža, došlo je do preklapanja interesnih sfera u ribolovu. Na dogovorene pregovore svaka je strana poslala priznate stručnjake za ribolovna pitanja koji su 14. rujna 1921. godine na Brijunima zaključili pregovore i potpisali sporazum. Njime je istočna obala Jadrana podijeljena na ribolovne zone različite kategorije pri čemu se načelno zadržalo isključivo pravo ribolova unutar jedne nautičke milje za obalno stanovništvo. Odstupanja su, zbog stoljetnih tradicija i diplomatskih ustupaka, primijenjena u pojedinim zonama među kojima se nalazio i Maunski kanal. Nepuna tri mjeseca nakon završetka pregovora jugoslavenske su vlasti na području između Mauna i Paga uhitile skupinu talijanskih ribara pod optužbom nepoštivanja ribolovnih zakona. Mjesto i vrijeme incidenta sagledani su kroz prizmu odnosa dviju država. Pritom je korištena talijanska verzija konvencije koja je u slučaju spora priznavana kao izvorna. Dostupni jugoslavenski izvori ne otkrivaju mnogo, no talijanska strana pokazala je velik interes za spomenuti incident koji je dobio prostor i u raspravi na sjednici talijanskog Parlamenta. Spomenuti događaj jedan je od primjera koji daje uvid u složene odnose dviju zemalja početkom dvadesetih godina 20. stoljeća i približava okolnosti u kojima je živjelo tadašnje stanovništvo istočne obale Jadrana.
Glasilo slovenskega političnega društva je izhajalo večinoma dvakrat tedensko. Bilo je sprva bolj liberalno usmerjeno, pride do razkola med mladoslovenci in staroslovenci, po spravi nastane novo ...društvo Sloga, katerega glasilo je Soča. Po letu 1900 postane glasilo Narodne napredne stranke za Goriško
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice je izhajalo naprej vsake štirinajst dni, potem kot tednik in nazadnje kot dnevnik oziroma izide tudi dvakrat na dan. Njegov prvi izdajatelj in ...odgovorni urednik je bil Ivan Dolinar. Časnik je prikazoval situacijo Slovencev živečih v Trstu in na širšem področju Primorske ter Istre. Zavzemal se je za rabo slovenskega jezika v javnem življenju, vzgajal slovensko rodoljubje in širil narodno zavest. Vseboval je priloge: Slovenka, Slovenski tehnik, Za našo deco in Novičar. Časnik je prenehal izhajati zaradi sistematičnega fašističnega pritiska na slovensko manjšino
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice je izhajalo naprej vsake štirinajst dni, potem kot tednik in nazadnje kot dnevnik oziroma izide tudi dvakrat na dan. Njegov prvi izdajatelj in ...odgovorni urednik je bil Ivan Dolinar. Časnik je prikazoval situacijo Slovencev živečih v Trstu in na širšem področju Primorske ter Istre. Zavzemal se je za rabo slovenskega jezika v javnem življenju, vzgajal slovensko rodoljubje in širil narodno zavest. Vseboval je priloge: Slovenka, Slovenski tehnik, Za našo deco in Novičar. Časnik je prenehal izhajati zaradi sistematičnega fašističnega pritiska na slovensko manjšino
Glasilo slovenskega političnega društva je izhajalo večinoma dvakrat tedensko. Bilo je sprva bolj liberalno usmerjeno, pride do razkola med mladoslovenci in staroslovenci, po spravi nastane novo ...društvo Sloga, katerega glasilo je Soča. Po letu 1900 postane glasilo Narodne napredne stranke za Goriško
Glasilo slovenskega političnega društva je izhajalo večinoma dvakrat tedensko. Bilo je sprva bolj liberalno usmerjeno, pride do razkola med mladoslovenci in staroslovenci, po spravi nastane novo ...društvo Sloga, katerega glasilo je Soča. Po letu 1900 postane glasilo Narodne napredne stranke za Goriško
PDF
