U filozofskom promišljanju ljudskoga uma veliku prekretnicu čini
Descartesova filozofija. On ističe da je sadržaj uma svakog pojedinca
dostupan samo njemu i nikome drugome. Ovo učenje se često ...formulira
u obliku argumenta o umovima izvan mojega uma, čije postojanje
ne možemo sa sigurnošću utvrditi. Sličan problem se javlja i kada se
priča o jeziku kojim izražavamo svoje osjećaje, pa se tako kaže da,
iako ja mogu primijetiti da drugoga boli, ja ne mogu osjetiti njegovu
bol. Stoga je ona privatna, dostupna samo osobi koja ju posjeduje. U
radu će se izložiti Wittgensteinova argumentacija protiv mogućnosti
epistemičke privatnosti, odnosno, kao što Wittgenstein kaže, ako privatni
jezik može i postojati, on ne može igrati nikakvu ulogu u našim
jezičnim igrama, ne može biti dio naših oblika života. Njegov argument
izložiti će se kroz prizmu nekih kasnijih zastupnika klasičnog
shvaćanja njegove misli, kao što bi bili Anthony Kenny, David Stern
ili Peter Hacker, a neće se uzimati u obzir neklasične interpretacije
kasnije Wittgensteinove filozofije kakve se mogu pronaći kod Fogelina,
Kripkea ili Hintikke.
V članku prikazujemo analizo učnih priprav, ki jih je ustvaril veliki jezikovni model ChatGPT, in se sprašujemo, kakšen vir informacij lahko tovrstne priprave predstavljajo (bodočim) učiteljem in ...učiteljicam nemščine.
Ugotavljamo, da so učne priprave, ki jih ponudi ChatGPT, podobne običajnim zgledom načrta za učno enoto, kot jih poznamo v praksi. ChatGPT predlaga tako strukturni kot tudi procesni del didaktične enote. Čeprav je strukturni del glede na prakso nekoliko pomanjkljiv, a se vseeno z izpisom zadovoljimo, pa se več problematičnih točk pojavlja v procesnem delu generiranih priprav. Predlagane dejavnosti za doseganje določenega učnega cilja so pogosto premalo osredinjene na učenca in učenje. Učenec sicer sodeluje v učnem procesu, vendar je njegova vloga omejena pretežno na vadenje in urjenje, ni pa zaznati aktivne participacije pri odločitvah. Glavni posredovalec znanja je učitelj, saj učenja z odkrivanjem ali raziskovanjem ali problemskega pristopa skoraj nismo zasledili. Vsebinsko so učne priprave popolnoma prazne, saj ne vsebujejo nobenih napotkov, katero konkretno vsebino se pri določeni učni uri obravnava. ChatGPT pri izdelavi priprav ne upošteva dovolj natančno razlik glede na stopnje, določene po SEJO. Terminološko ChatGPT poskrbi za pravo zmedo, saj nekatere ustaljene izraze s področja didaktike in tujejezikovne didaktike popolnoma napačno uporablja, nekatere med seboj pomeša ali občasno uporabi termine, ki so v slovenščini neustrezni.
Kljub veliko pomanjkljivostim, ki smo jih prepoznali, pa vseeno lahko to orodje bodočim učiteljem in učiteljicam pomaga pri uresničevanju nekaterih didaktično-metodičnih načel sodobnega pouka tujega jezika, saj v pripravah najdemo tudi dobre primere dejavnosti za spodbujanje interakcije, avtomatizacije in evalvacije. Da bi bodoči učitelji in učiteljice nemščine nevarnosti in določene potenciale ChatGPT-ja znali izluščiti, pa jim je v času študija nujno treba omogočiti, da v luči različnih teorij izdelke ChatGPT-ja kritično vrednotijo.
Most research on metaphor comprehension in second language (L2) speakers focuses on conventionalised expressions (e.g., Littlemore et al. 2011; Mashal et al. 2015), whereas L2 comprehension of novel ...metaphorical expressions has not been given much attention (Jankowiak et al., 2017). Th is paper investigates the extent to which L2 speakers at different levels of proficiency differentiate between creative metaphors classified as easy and hard to comprehend. A self–paced reading task combined with sensicality judgements was used to test two groups of participants: L2 speakers of English with low/intermediate and advanced proficiency. The study examined reading times and answers to the sensicality judgements which inquired about whether the metaphors make sense. The results show that the advanced group of speakers more often judges that creative metaphors make sense, but in the case of reading time, proficiency has no significant effect on the understanding of different types of metaphors. Based on the absence of interaction between the groups and the type of metaphor, it can be concluded that the skills needed to understand the metaphor are partially transferred from the first language, however, the results of the sensicality judgments show that the advanced group judges significantly more that creative metaphors (regardless of difficulty) are meaningful. Th is indicates that with advanced knowledge of the language comes richer semantic representations, so advanced speakers more easily activate features of concepts that are otherwise more difficult to activate
Prispevek posega na široko področje jezikovnega in nejezikovnega medsebojnega vplivanja in delovanja v ozkem, izbranem krogu udeležencev, torej na področje govornih dogodkov, v katerih nastaja ...ožjeinteresni, posredni ali neposredni, eno- ali obojesmerni dvogovor. Posebna pozornost bo namenjena prav enosmernemu dvogovoru, imenovanem razgovor, in obojesmernemu dvogovoru, imenovanem pogovor.
Istraživanje percepcije znanja i korisnosti hrvatskoga jezika među slovenskim studentima na području ekonomije i poslovanja provedeno je s ciljem dobivanja relevantnih informacija na temelju kojih bi ...se mogla donijeti odluka o uvođenju izbornog predmeta
Hrvatski jezik za ekonomiju i poslovanje
u slovenski sveučilišni sustav. Rezultati pokazuju da hrvatski jezik kod proučavane populacije u kontekstu 21 stranog jezika zauzima drugo mjesto prema prosječnoj razini znanja i treće mjesto prema percepciji korisnosti ovladavanja jezikom. Kod proučavane studentske populacije ujedno postoji i razmjerno velik interes za učenje hrvatskog jezika, koji je kod te mlađe slovenske populacije jasno identificiran kao zaseban jezik.
The research of the perception of knowledge and usefulness of the Croatian language among Slovenian students in the field of economics and business was conducted with the aim of obtaining relevant information on the basis of which a decision could be made on introducing the elective course “Croatian language for economics and business” in the Slovenian higher education system. The results show that the Croatian language in the studied population takes second place (among 21 foreign languages) according to knowledge and third place according to the perception of the usefulness of language acquisition. At the same time, there is a relatively high interest among the Slovenian student population in the field of economics and business in learning the Croatian language. The results also indicate a changed attitude towards the Croatian language in Slovenian society, and that younger Slovenians make a clear distinction between the Croatian and other South Slavic languages.
Prikaz gramatike skupine autora: Sofija Gadžijeva, Ana Kovačević, Milan Mihaljević, Sandra Požar, Johannes Reinhart, Marinka Šimić, Jasna Vince pod naslovom HRVATSKI CRKVENOSLAVENSKI JEZIK. Zagreb; ...Hrvatska sveučilišna naklada – Staroslavenski institut, 2014., priredio Milan Mihaljević
Prispevek obravnava dinamiko glagolskih terminov s področja zelenoenergetske terminologije, s poudarkom na glagolskem pomenju ter smernicami /de/terminologizacije tako splošnopomenskih kot pomensko ...specializiranih glagolov. Primeri rabe v konkretnih besedilih, analizirani s pomočjo Angleško-slovenskega slovarja zelenoenergetskih terminov (GREET) (Mrhar 2015), Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in enojezičnega korpusa Gigafida, kažejo poti in stopnje /de/terminologizacije, izsledki pa prikazujejo ali večina glagolov s področja zelene energije izvira iz splošnega jezika ali v zelenoenergetsko terminologijo prehaja iz drugih strok. Prikazani so tudi primeri specializiranih glagolov, ki v zelenoenergetski stroki uvajajo popolnoma nove pomene, in se nato iz te interdisciplinarne stroke širijo drugam.
Pozornost posvečamo energijski dimenziji literarne komunikacije oz. energijskim učinkom pomena, prek katerih poskušamo razložiti energijsko kvantno dinamiko med avtorji in bralci.
Buzetski je dijalekt jedan je od šest čakavskih dijalekata, kako uzimamo od Brozovićeve klasifikacije čakavskoga narječja 1970. Danas se upotrebljavaju i nazivi
gornjomiranski
(Pliško) te
...buzetsko-gornjomiranski dijalekt.
Dobro je istražen i poznat. Uvodno se osvrćem na povijest istraživanja, kada se i zašto govorilo o buzetskoj
kajkavštini
(Aleksandar Belić, Mieczysław Małecki,. Fran Ramovš i Tine Logar, Josip Ribarić, Mate Hraste, Pavle Ivić, Dalibor Brozović, Božidar Finka, Petar Šimunović, Silvana Vranić i dr.). Prvi je termin 'buzetski dijalekt' u značenju u kojem se i u suvremenoj literaturi percipira upotrijebio Dalibor Brozović (1970.). Ranije su buzetski govori tretirani kao spoj čakavskoga narječja i slovenskoga jezika, kajkavskoga i čakavskoga narječja ili kao dio ekavskoga čakavskoga dijalekta. Razlikuju se dva poddijalekta, sjevernoistočni većinski i jugozapadni manjinski. Na sjeveru je veći utjecaj slovenskoga jezika, više je slovenskih značajki, a na jugu je više čakavskih karakteristika. U glavnom dijelu priloga analiziraju se osobine posebno u odnosu na kajkavsko narječje.
The dialect from Buzet is one of the six Čakavian dialects, based on the 1970 Čakavian dialect classification by Brozović. The names
gornjomiranski
(Pliško) and
buzetsko-gornjomiranski dijalekt
are also used today. This dialect has been thoroughly researched and is well known. There is an introduction on the research history; when and why the Kajkavian dialect from Buzet had been researched (by Aleksandar Belić, Mieczysław Małecki, Fran Ramovš and Tin Logar, Josip Ribarić, Mate Hraste, Pavle Ivić, Dalibor Brozović, Božidar Finka, Petar Šimunović, Silvana Vranić and others). The term „buzetski dijalekt“ with the same meaning as precepted in contemporary literature was first used by Dalibor Brozović (1970). Previously, the Buzet dialects had been treated as a combination of the Čakavian dialect with the Slovenian language, the Kajkavian dialect with the Čakavian dialect, or as a part of the Ekavian Čakavian dialect. There are two subdialects: the Northeast major dialect, and the Southwest minor dialect. There is greater influence of the Slovenian language in the North with major Slovenian characteristics, and there are more Čakavian characteristics in the South. The basic part of the paper gives an analysis of the dialect’s characteristics, mainly in respect to the Kajkavian dialect.