Autor izvještava o prvom nalazu vrste Androsace helvética (L.) Ali. u Jugoslaviji. Razmjerno brojne primjerke ove biljke našao je autor 5. listopada 1969. na Kaninu (zapadne Julijske Alpe) u ...pukotinama stijena na visini od 2545 m (sl 1).
Nalaz je biljnogeografski veoma zanimljiv, jer navedeni lokalitet predstavlja krajnju jugoistočnu tačku areala te izrazito alpske vrste.
Biljnosociološka pripadnost vrste Androsace helvética u Julijskim Alpama vidljiva je iz florističkog sastava sastojine u kojoj je nađena (str. 481). Autor je priključuje asocijaciji Potentilletum nitidae Wikus, koja je ovdje, doduše, fragmentarno razvijena. Nazočnost vrste Androsace helvética govori o uskoj srodnosti te asocijacije s asocijacijom Androsacetum Helveticae.
U okviru roda Androsace pripada vrsta A. helvética sekciji Aretia i subsekciji Aretia.
Pogled na Triglavski ledenik je danes pretresljiv, saj se ledenik drastično manjša iz leta v leto oziroma ga sploh ni več. Razglednica ni bila odposlana.
Koča stoji v prostrani kotlini s planino Na Kraju, ki ima osrednjo lego na prehodu s Spodnje na Lepo Komno. Kočo je zgradila Bohinjska podružnica SPD na temeljih nekdanje avstrijske vojaške ...bolnišnice, v kateri so zdravili ranjene vojake v bojih na Krnu v prvi svetovni vojni. Kočo so odprli 7. avgusta 1932. Na griču poleg koče je iz naravnih kamnitih blokov zgrajena piramida v spomin na umrle vojake, ki so tu pokopani. Po drugi svetovni vojni je kočo prevzelo PD Bohinj-Srednja vas, ki jo je obnovilo in odprlo v začetku marca 1947. Razglednica ni bila odposlana.
Martuljška skupina (včasih imenovana tudi Špikova skupina in tudi Martuljkova skupina) je gorska veriga, ki se s severnimi stenami dviga nad Zgornjesavsko dolino nad Gozdom Martuljkom. Špik skupaj s ...Triglavom in Jalovcem uvrščamo med prvake Julijskih Alp. Njegova strma in ostroroba piramida z ošiljenim vrhom se skladno vključuje med sosede v Martuljkovi skupini. Razglednica ni bila odposlana.
Koča stoji ob vršiški cesti 2 km nad Mihovim domom. V planinsko kočo je bila preurejena iz vojaškega objekta in služi kot izhodišče za vzpon na Prisank po Hanzovi poti. Razglednica ni bila odposlana.
V Tamarju so prvo skromno kočo leta 1899 zgradili pod vodstvom rateškega župnika Josipa Lavtižarja in gospodarskega odbora agrarne skupnosti pod okriljem Radovljiške podružnice SDP in jo odprli 3. ...septembra 1899. Koča-zavetišče v Zelju pod izvirom Nadiže-Save Dolinke ni imelo dolge življenje dobe, saj jo je podrl snežni plaz s Ponce že v zimi 1903/1904. Rateško-planiška podružnica SPD je 15. novembra 1936 najela od agrarne skupnosti sedanjo pastirsko-planinsko kočo Tamar in jo preuredila za potrebe planincev. Razglednica je bila odposlana.
Staničev dom stoji na mali planoti tik pod Visoko Vrbanovo špico. Prvo kočo je na tem mestu odprla 30. junija 1887 Kranjska sekcija Nemško-avstrijskega planinskega društva in jo poimenovala ...Deschmannhaus po Dragotinu Dežmanu (1821–1889), nemškutarju, politiku, arheologu in kustosu ljubljanskega muzeja. Po prvi svetovni vojni je kočo prevzelo Slovensko planinsko društvo, ki jo je preimenovalo v Staničevo kočo po Valentinu Staniču (1774–1847), največjemu alpinistu svoje dobe v Evropi. Po drugi svetovni vojni jo je prevzelo PD Dovje-Mojstrana, leta 1950 pa PD Javornik-Koroška Bela. Razglednica ni bila odposlana.
Škrlatica je najvišji vrh velikega gorskega masiva med Vrati in Veliko Pišnico in drugi najvišji vrh Vzhodnih Julijskih Alp. Prvi je po dolgotrajnem iskanju poti na vrh stopil Julius Kugy v ...spremstvu trentarskih vodnikov Andreja Komaca in Matija Kravanja leta 1880. Na zelo razglednem vrhu stoji križ, ki so ga člani Turistovskega kluba Skala leta 1934 postavili v spomin vsem gornikom, ki so umrli v slovenskih gorah. Razglednica je bila odposlana.
Jakob Aljaž je v Vratih postavil prvo leseno kočo, ki so jo odprli 9. julija 1896, prvi Aljažev dom pa so odprli 7. avgusta 1904. Dom je marca 1909 porušil plaz z Dolkove špice. Dopisnica ni bila ...odposlana.
