Članek obravnava metodološke probleme vrednotenja geodiverzitete na primeru Krajinskega parka Logarska dolina. V njem sta predstavljeni in primerjani dve delno avtomatizirani metodi vrednotenja: prva ...združuje prostorsko odvisnost števila geomorfoloških in hidroloških elementov geodiverzitete s podatki o hrapavosti površja, druga pa upošteva tudi litološko sestavo. Indeksi geodiverzitete so bili izračunani z velikostjo rastrskih kvadratov 50 × 50 m z namenom primerjav in ugotavljanja posplošitev na preučevanem območju. Ugotovljeno je bilo, da vključitev litoloških elementov ni smiselna, če je litologija v vrednotenje že vključena preko geomorfoloških elementov, če z množenjem le poveča vrednost območij z visokim indeksom hrapavosti ali če so si tipi litoloških enot glede na značilnosti podobni.
Planinske koče so v neposeljenem gorskem svetu skoraj edini lokalni vir onesnaževanja. V raziskavi smo opredelili štiri okoljske vplive planinskih koč: oskrbovanje in ravnanje z odpadki, ogrevanje in ...pridobivanje električne energije, oskrba z vodo in ravnanje z odpadnimi vodami ter število in obnašanje obiskovalcev. S pomočjo ankete smo ocenili okoljske vplive izbranih planinskih koč. Najbolj problematična sta velika količina odpadkov in porabljene vode, kot dobro lahko označimo oskrbovanje, kot zelo dobro ogrevanje koč in pridobivanje električne energije.
Pleistocenska poledenitev v Logarski dolini Stojilković, Borut; Stepišnik, Uroš; Žebre, Manja
Dela (Univerza v Ljubljani. Oddelek za geografijo),
12/2013
40
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Članek prinaša rezultate preučevanja ledeniških ostankov iz časa zadnjega poledenitvenega viška na območju Logarske doline v Kamniško-Savinjskih Alpah. Namen članka je reinterpretirati dosedanje ...ugotovitve in podati novo tolmačenje obsega viška zadnje poledenitve na tem območju. S pomočjo ugotovitev, pridobljenih s terenskim delom, so bile opravljene morfometrične analize, po katerih smo začrtali skrajno mejo poledenitvenega sunka in izdelali tridimenzionalno rekonstrukcijo topografije površja takratnega ledenika.
The study gives results on new bryophyte records of Smrekovško pogorje Mts. as well as the previous reports from the literature. In total 229 species are reported from the investigated region, 173 ...mosses and 56 liver-worts. Among them 3 are reported for the first time for Slovenia (Sciuro-hypnum oedipodium, Calypogeia integristipula, Lophozia sudetica), 20 species are reported for the first time for the Kamniško-Savinjske Alps (Alpine phytogeographical region of Slovenia). 26 species are included in the national Red List and 4 species in the Red Data Book of European Bryophytes (ECCB 1995), in the rare (R) category: Scapania verrucosa, Brachythecium geheebii, Fissidens asplenioides and Paraleucobryum sauteri.
V članku avtor podaja rezultate lastnih florističnih raziskovanj mahovne flore Smrekovškega pogorja, vključuje pa tudi podatke iz literature. Mahovna flora obsega 229 vrst, od tega 173 vrst listnatih mahov (Bryophyta) in 56 vrst jetrenjakov (Marchantiophyta). Med njimi so 3 vrste nove za Slovenjo (Sciuro-hypnum oedipodium, Calypogeia integristipula, Lophozia sudetica), 20 vrst pa je v Kamniško-Savinjskih Alpah (alpsko fitogeografsko območje) omenjeno prvič. Podana je tudi fitogeografska analiza. V Rdeči seznam ogrožene mahovne flore Slovenije je vključeno 26 vrst: 13 v kategoriji »redke«, 12 v kategorji »ranljive« in 1 v kategorji »ogrožene« - Sphagnum compactum. Na evropskem Rdečem seznamu (ECCB 1995) so 4 vrste: Scapania verrucosa, Brachythecium geheebii, Fissidens asplenioides in Paraleucobryum sauteri.
Jezerska Kočna (2540 m) je druga najvišja gora v Kamniško-Savinjskih Alpah in najzahodnejša gora osrednjih Grintovcev. Z grebenom je povezana z nižjim zahodnim vrhom Kokrska Kočna (2475 m). Proti ...zahodu se spušča v dno doline Kokre, na severu pa v dolino Makekove Kočne. Razglednica ni bila odposlana.
Reka Kamniška Bistrica izvira na treh koncih, najbolj poznan pa je vsekakor njen glavni izvir, ki se nahaja v bližini Doma v Kamniški Bistrici. Voda priteče na dan izpod skal, poraslih z mahom, nato ...pa se za kratek čas ustavi v umetnem jezeru. Razglednica ni bila odposlana.
Koča stoji vrh prisojne Mežnarjeve senožeti na zahodnem delu podolgovatega slemena Kriške gore. PD Križe jo je začelo graditi leta 1950. Popolnoma dograjeno kočo so slovesno odprli 28. junija 1953. ...Leta 1963 so dozidali prizidek z jedilnico in skupnim ležiščem. Leta 1981 so kočo povečali in obnovili. Ker je postala pretesna in tudi ni več ustrezala sodobnejšim zahtevam obiskovalcev, se je PD Križe odločilo, da jo poveča in obnovi. Leta 1991 so podrli staro kočo in pozidali novo ter dokončali pritlične prostore. Razglednica ni bila odposlana.
Dolina Kamniške Bistrice je ledeniško oblikovana alpska dolina. Zgornji del doline, ki se konča pri sotočju Kamniške Bistrice in Korošice, je v obliki črke U, spodnji del pa v obliki črke V. Ledenik ...je v dolini pustil precej ostankov: ledeniških moren in balvanov. Prav ti so posebej zanimivi in jim v teh krajih rečejo griča ali peč. Znani so balvani Sivnica in Lepi kamen ter Žagana in Pintarska peč, Gadova, Kavkina, Zavetrna, Brtucova in Jerebova griča. Na koncu doline, ki se tudi imenuje Konec, je nekdanji ledenik uravnaval ter širil dno. Razglednica ni bila odposlana.
PDF
