V prispevku so predstavljeni rezultati raziskave vrednotenja kmetijstva in njegove okoljske vloge s poudarkom na obsegu in vrstah kmetijskega obremenjevanja ter perspektivi kmetijstva na širšem ...območju Ljubljane. Pokrajinska heterogenost občine pomembno vpliva na usmeritev in funkcije kmetijstva, sedanjo in bodočo rabo zemljišč. Število aktivnih kmetij se je v zadnjem desetletju pomembno zmanjšalo, njihovo upadanje pa se postopoma umirja. Od trenutno 600 aktivnih kmetij je pričakovati, da se bo njihovo število znižalo še za 20 do 30 %, spremenila pa se bo njihova struktura in velikost.
Kmetijstvo je v nekdanjih agrarnih družbah pomembno vplivalo na gospodarsko in družbeno življenje na podeželju. S pojavom industrializacije se je začel vpliv zmanjševati, kar je povzročilo splošno ...zaostajanje podeželja. To je postopno vodilo do oblikovanja politik in programov za pospešen razvoj podeželskih območij po načelu celovitosti in v teh konceptih je dobilo kmetijstvo nov, razširjen pomen: poleg gospodarske funkcije so mu začeli pripisovati tudi prostorskoposelitveno, ekološko, socialno in kulturno funkcijo. Zaradi takšne večnamenskosti so se pojavile težnje po enakovredni integraciji kmetijstva v vsak razvojni načrt podeželja na lokalni, regionalni in državni ravni. V prispevku je s časovnim okvirom – od druge svetovne vojne do začetka proračunskega obdobja Evropske unije 2007–2013 – predstavljen potek krepitve zavesti o večnamenskosti kmetijstva in njegovi vlogi v razvoju podeželja v zahodnoevropskih državah na eni strani in v Sloveniji na drugi. Slovenski kmetijski politiki je posvečene največ pozornosti od osamosvojitve leta 1991 do priključitve Evropski uniji leta 2004.
Vloga kmetijstva na podeželju se je bistveno spremenila, celo povečala, saj se je kmetijstvu pričelo pripisovati številne nove funkcije, od socialne do ekološke. Z vključitvijo v EU in uveljavljanjem ...Skupne kmetijske politike prihaja do velikih sprememb tudi v slovenskem kmetijstvu, njegovi usmeritvi, stopnji intenzivnosti, velikostni in posestni strukturi. Vprašanje pa je, ali je smer razvoja kmetijstva v Sloveniji v skladu z varovanjem in ohranjanjem naših ključnih naravnih virov?
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Nov pomor čebel, mrtve čebele, čebelnjak. Izjava Viktor Cvetlin, čebelar, čebela na dlani - bližnji posnetek, izjava Stanislav Matjaž - čebelar, mrtve čebele, izjave Janko Božič, Biotehnična fakulteta, Iztok Jarc, kmetijski minister.
A new bee plague followed by a massive decline in the number of bees has occurred in Domžale. A statement by Viktor Cvetlin, beekeeper, close-up of a bee and statements by Stanislav Matjaž, beekeeper. Janko Božič from the Biotechnical Faculty and Iztok Jarc, Minister of Agriculture.
Information:
Bee Plague in Slovenia in Vir pri Domžalah.
Original language summary:
Množični pomori čebel v Sloveniji v Viru pri Domžalah.
PDF
