Škrabec je kar precejkrat omenjal tudi Prešerna, vsega je sedemindvajset takih mest. Najobširneje obravnava Škrabec pisno in govorno obliko priimka našega največjega pesnika.
Slovenski samoglasniki in njihove segmente (formante) in prozodične značilnosti so v fonološkem sistemu knjižnega jezika opredeljeni, vendar so se pojavljala določena vprašanja predvsem glede ...trajanja samoglasnikov. V članku je poudarek predvsem na analizi trajanja in formantni analizi jakostno naglašenih samoglasnikov v optimalnih objektiviziranih okoliščinah: fonološki pari v čim bolj enakem glasovnem okolju. Posebna pozornost je namenjena gradivu, njegovi pripravi in obdelavi.
Prispevek zarisuje obseg samostalniških manjšalnic, uporabljenih v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Predstavljeni so ugotovljeni tvorbeni načini, pogostnostna razvrstitev ...značilnih besedotvornih obrazil ter pomenski obseg rabe manjšalnic. Ker so osnova za opis popolni izpisi protestantskih del ter abecedni seznami zajetega besedja, je bilo pri ugotavljanju dejanskega sestava samostalniških manjšalnic opravljenih ve verifikacijskih postopkov (npr. analiza sobesedilne rabe, primerjava s prevodnimi predlogami, primerjanje ubeseditev v različnih redakcijah istega dela itd.).
Primerjalna analiza izbranih prevodov svetopisemskih besedil je pokazala, da je Primož Trubar Novo zavezo prevajal po Erazmovem latinskem prevodu, ki ga je kombiniral z Luthrovim. Jurij Dalmatin je ...Novo zavezo prevajal po Luthru na osnovi Trubarjevega besedila. Psalme je Trubar prevajal po latinski komentirani izdaji Psalterja Wolfganga Muscula ter prevodu Psalterja v nemščino Rudolpha Waltherja (Gwaltherja). Dalmatin se je pri svojih prevodih Psalterja naslanjal na Trubarja, prevajal je po Luthru, vendar je rabil tudi druge predloge. Krelj je imel KPo 1567 pred seboj grško in še kako drugo predlogo. Jurij Juričič je Kreljevo besedilo prvega dela Postile (JPo 1578) usklajeval z Luthrovim, pri čemer se je dosledno držal Trubarjevega prevoda, drugi in tretji del Postile pa je prevajal po Luthru, a z jasno naslonitvijo na Trubarjev prevod.
Tri obsežne slovenske postile iz 16. stoletja (Kreljeva iz leta 1567, Juričičeva iz leta 1578 in Trubarjeva iz leta 1595) so s širino zajete tematike ter z razlagalnostjo in ponazarjalnostjo, ki sta ...tipični za besedilno vrsto, ustvarile priložnost za rabo na novo zapisanega in zunaj postil nerabljenega besedja. Prispevek zarisuje obseg na novo uporabljenega besedja, povyema njegove značilnosti glede na tematsko raznolikost, besedotvorne tipe, glasoslovne poteze individualnega značaja itd., preverja pa tudi odvisnost od prevodnih predlog.
Članek preverja spremembe v odnosu pravopisne norme do nekaterih tujejezičnih leksemov, ki jih lahko imamo za specifične zaznamovalce izobraženskega sociolekta, v pravopisih iz leta 1950, 1962 in ...2001 ter deloma v SSKJ. V petdesetih letih so se te prvine od vloge prepovedovanih ali odsvetovanih tujk povzdignile do statusa visokega knjižnega izraza. Toda čeprav je uvedba stilnih kvalifikatorjev v normativno prakso v Slovenskem pravopisu 2001 pomemben (in predolgo odlagan) dosežek, je zaznamovanje opaznih izrazov presenetljivo arbitrarno.
Članek predstavlja panonskoslovanski jezikovni prostor, v katerem je slovansko bogoslužje Cirila in Metoda omogočilo razvoj zahodnih južnoslovanskih različic: kajkavščine, prekmurščine in vzhodne ...štajerščine. Gre za prikaz razvoja prekmurskega (knjižnega) jezika, in sicer desetih mejnikov v zgodovini, ki so odločilno vplivali na njegov nastanek, mu določili prostorske okvire, razmah in povzročili zaton v 20. stoletju.
PDF