Prva tri leta po 1. svetovni vojni so bila na kratkoproznem področju v glavnemv znamenju nadaljevanja prejšnjega. Triletno obdobje razčlenjujemo zato, ker se v kratkem pripovedništvu še ni zgodilo ...toliko novega, drugačnega, da bi vidneje obarvalo to produkcijo, res pa je, da se je novo že napovedovalo. Novosti so se začele dogajati zlasti z letom 1922.
Prvi cilj razprave je določiti narativno strukturo Jančarjevih kratkih proz in novel oziroma prepoznati mehanizem, ki v invariantni obliki deluje v posameznih besedilih. Drugi je usmerjen k signalom, ...ki z avtorjevim glasom in prek besedja ter skozi poetiko pogleda presevajo posamezna besedila iz korpusa.
V sodobni slovenski kratki pripovedni prozi opažamo pojave mitologizacije in demitologizacije (antimita) v obliki motivno-tematskih ter idejnih vzporednic ali nasprotij z miti in pravljicami, pri ...čemer gre tudi za ustvarjanje nove mitologije (pojav neomitologizacije). V slovenski kratki pripovedni prozi ob koncu dvajsetega stoletja so v povezavi s postopki metafikcije opazne še strukturne značilnosti pravljic in mitov, ob tem pa je pomembno prisotna ironizacija pravljičnega žanra.
Slovenska kratka proza je v času med obema vojnama pogosto simulirala obliko dnevnika pa tudi pisma, Takšna fiktivna pisma in fiktivni dnevniki se s posebnimi literarnimi strategijami trudijo ...učinkovati neliterarno in neizmišljeno, tj. kot dokumenti realnega življenja. Ena teh strategij je inerkalarni čas, druga pa se ravna po doktrini o nadčasovni karakterni konstanti pisca dnevnika: ta je odtujen od okolja, zato čustveno prenapet, nagnjen k solipsizmu ali tudi k samomoru.
Svijet prirode te posebno suodnos čovjeka i životinje temeljna je sastavnica Pavičićevih kratkih proza i pripovijesti za djecu koje je objavljivao u periodici te okupio u brojnim svojim zbirkama. U ...tom smislu, te su proze poticajne za analizu iz motrišta književne animalistike kao relativno nove posthumanističke discipline, koja tek u posljednjim desetljećima postiže afirmaciju. Cilj je rada istražiti na koji su način prikazane neljudske životinje i koja je njihova uloga u odabranim književnim predlošcima. Analizom će se problematizirati i moralno-etička pitanja poput specizma i empatije, a sve to u širem kontekstu hrvatske dječje književnosti te interdisciplinarnih animalističkih spoznaja.
Članek se kritično opredeljuje do angloameriške rabe pojma short story kot zbirnega pojma za celotno področje kratke proze. Ob delnem opiranju na nemško literarno vedo, ki skuša jasno razločevati med ...novelo in kratko zgodbo, skuša pokazati, da se v območju tega, kar zajema ameriški pojem short story, oblikuje vsaj dvoje, morda pa celo troje vrst z različno formalno strukturo, organizacijo pripovedi, idejno podlago in pragmatično pobudo.
Po kratkem orisu biografskega, kulturnozgodovinskega in kulturnopolitičnega ozadja Pugljevega literarnega ustvarjanja in prerezu literarnozgodovinskih raziskav vojne teme obravnavam v prispevku deset ...besedil Milana Puglja, združljivih z oznako vojna proza, ker črpajo snov in tematiko iz vojnega obdobja ali postavljajo dogajanje v čas prve svetovne vojne, čeprav jih večina prikazuje medvojno življenje in trpljenje civilnega prebivalstva v zaledju. V osprednju obravnave so predvsem modifikacije vojne teme v besedilih in njihova žanrska specifika.
Naše razumevanje pri branju besedila je določeno z najmanj dvema dejavnikoma: na eni strani imamo besedilo, ki posreduje določeno vedenje in usmerja naše razumevanje s svojo strukturo in besedilnimi ...kodi, na drugi strani pa imamo bralca, ki ni nevtralni pasivni sprejemnik, temveč je družbeno in zgodovinsko določen, branje pa usmerjajo tudi njegove individualne, specifične značilnosti. Namen raziskave je bil ugotoviti razlike in podobnosti v recepciji treh kratkih zgodb med bralci z različnih ravni šolanja in z različnim književnim znanjem, in sicer v odnosu in motivaciji za branje, književnih interesih, všečnosti zgodb, vrednostnih sodbah ter razumevanju in interpretaciji.
PDF