This collective volume is the first monographic and interdisciplinary study of autobiography in Slovenia. Nineteen authors are discussing the issues of its development, combining the methods of ...literary scholarship with the philosophical, historiographical, ethnological, sociological and other perspectives. Theoretical insights are complemented by a series of case studies on the history of autobiographical discourse in Slovenian cultural space and beyond it from the end of the 18th century to the present.
Strukturalna poetika Jurija Mihajloviča Lotmana se v védenje o književnosti ne vpisuje le kot poskus določanja znanstvene metode, ampak tudi kot prostor široko zasnovanega razmišljanja o mejah in ...možnostih, ki nam jih nudi stik dveh neenakih besed. Bogastvo ustvarjalne entropije nalaga sogovorniku odgovornost izbire med možnostjo in odklanjanjem preoblikovanja informacije, ki jo dialoški stik vsebuje. V tem pogledu se Lotmanovo razmišljanje o pristopu k besedi izrisuje kot etično dejanje.
Članek na primeru Cankarjevega Mojega življenja (1914/1920) in njegove medbesedilne navezave na Rousseaujeve Izpovedi obravnava protislovje med singularnostjo in generičnostjo ubeseditve "življenja" ...v avtobiografiji. Avtobiografija se s tega vidika ponovno izkaže kot žanr, ki problematizira zvrstnost in zvrstne sisteme.
Using the approaches of semiotics and text linguistics, Žerjal-Pavlin’s monograph deals with Slovenian lyrical cycles from romanticism to postmodernism. They are understood as secondary texts ...composed of primary texts with the intention of expanding the horizons of the textual world and, within them, further intertextually supplementing the meanings of individual texts, thereby generating a new semantic potential of the cyclic whole. Due to the intersubjectivity of textual criteria and dynamic conventions of the literary system, the lyrical cycle cannot be defined with precision. Several variables are in play: intra- and intertextual coherence, the title and the outer form, and literary conventions (such as poetry collections). Two types of the cyclic composition are distinguished: the syntagmatic and paradigmatic, the former tending towards the epical. In the first variety, the elements are arranged either in a narrative manner or they treat the theme thorugh causal relationships between the poems. The cycles of the paradigmatic type use variation to express the same theme or motive in different perspectives or contexts. The monograph also addresses problems in distinguishing the lyric cycle from the lyric poem, the sonnet wreath, and similar supra-textual compositions.
Pretresanje problematike o prostoru in literaturi odpira več možnih gledišč. Pravzaprav implicira oboje prostor literature in vprašanje literature v prostoru. Tako je mogoče premisliti različne ...koncepcije prostorskega v razmerju do literature. Izčrpa teoretska analiza spacialnih vidikov literatur (kot tekstualnih, umetniških, kulturnih, geokritičnih, topografskih pojmov) se nakazuje kot pristojen projekt za natančnejšo raziskavo in ponovno evalvacijo obstoječih in prihodnjih realnosti manjših pa tudi drugih evropskih literatur.
Individualni in kolektivni spomin sta znakovna, imata identitetno funkcijo. Literatura je medij kulturnega spomina: literarni teksti so sledi minulih doživetij in mentalitet, pa tudi časovni ...palimpsesti; literarni kanon prek družbenih mehanizmov zagotavlja trajnost reprezentativnih idej in predstav, topika in mnemotehnika pa kontinuiteto argumentacije in imaginacije; motivi in teme novo ustvarjanje in branje vežejo na spominske sheme; z zvrstmi se obnavljajo stare upodobitve sveta, s citatnostjo pa se literatura spominja svoje tradicije, jo preoblikuje in vstopa v družbenozgodovinski kontekst.
Prvi cilj razprave je določiti narativno strukturo Jančarjevih kratkih proz in novel oziroma prepoznati mehanizem, ki v invariantni obliki deluje v posameznih besedilih. Drugi je usmerjen k signalom, ...ki z avtorjevim glasom in prek besedja ter skozi poetiko pogleda presevajo posamezna besedila iz korpusa.
Medijsko orientirana sistemska obravnava literature daje zadovoljiv odgovor na vprašanje, kako bi bilo mogoče v literarnem raziskovanju še rešiti razkorak med esencializmom in relativizmom in zajeti ...različne vidike literature. Da bi ujeli estetsko in družbeno-zgodovinsko dimenzijo literature, je treba najprej ustrezno definirati nosilce literarnih akcij in tekst. Ključen je še pojem medija, ki vključuje semiotične komunikacijske instrumente, tehnologije, socialne ustanove z vplivom ekonomskih, pravnih, političnih, ideoloških, kulturnih idr. redov. Na tej podlagi predlagamo konkretno vsebinsko analizo, ki naj pomaga opredeliti razmerje med tekstom in kontekstom.
PDF