Za Južno Korejo sta bila v preteklosti značilna hiter gospodarski in urbani razvoj, ki so ju spodbujali intervencionistična država in špekulativni trgi. Javnost je bila iz odločanja večinoma ...izključena. Na preobrazbo južnokorejskih mest so poleg tega vplivale obsežne rušitve revnih sosesk in nasilne deložacije prebivalcev. Tako so se na lokalni ravni pojavile različne oblike družbene mobilizacije, katerih cilj je bil zaščititi interese prebivalcev in lokalnih skupnosti ter uveljaviti njihovo skupno pravico do mesta. Članek obravnava razvoj skupnostnega gibanja na območju Geumho-Haengdang-Hawangsimni v Seulu kot primeru družbene mobilizacije na lokalni ravni. Kvalitativna študija primera temelji na longitudinalni analizi vzrokov za nastanek, ciljev, organiziranosti in delovanja skupnostnega gibanja, s čimer želimo celoviteje razumeti pomen družbene mobilizacije na lokalni ravni za preobrazbo južnokorejskih mest. Izsledki študije kažejo, da je skupnostno gibanje pomembno vplivalo na krepitev skupnostnega povezovanja in s tem na preobrazbo mesta na različnih ravneh. Poleg tega študija opozarja na protisloven položaj skupnostnih gibanj v razmerju do države, saj morajo za uresničitev svojih ciljev z njo dejavno sodelovati, a hkrati ohraniti svojo finančno, organizacijsko in politično samostojnost. Skupnostno gibanje na območju Geumho-Haengdang-Hawangsimni v Seulu je bilo pri tem razmeroma uspešno, zaradi česar lahko predstavlja zgled samostojnega in dolgoročno vzdržnega skupnostnega povezovanja v mestih.
V članku se avtorica osredotoča na urbane študije na področju rudarstva. Pojasni načine antropološke vpetosti države, mednarodnih korporacij in avtohtonih skupnosti v polje rudarstva ter ...pojasni antropološko vlogo v diskurzih. V drugem delu članka se posveča skupinam, ki so le posredno povezane z rudarsko industrijo. Na tem mestu pokaže po- membnost antropološke pozornosti tudi tam, kjer vplivi rudarske industrije niso očitni.
Local communities have an important role in society. According to states legislature they execute local public policies. Those processes include local democracy, public administration, local economy ...and social entities. Also they combine public and private resources. All of these groups of factors have their own capacity. Capacity is their ability to achieve goals and consists from inside and outside factors. Capacity of local self-government is integrated capacity. It represents holistic capacity for those units. It tells us, whether they are capable of doing things they should do, according to social and political system and its demands. Local units have different level of capacity. With conceptual model and field research we tested our research hypothesis. Our hypothesis is that local self-government communities with higher capacity offer their residents broader local public services and goods. Also we studies influence of political stability and autonomy on capacity. On representative sample of municipalities in Republic of Slovenia we confirmed all ours research hypothesis. Conceptual model of capacity is a tool for analysing individual communities and for analysing the whole system of local-self government. Also many suggestions for improvement can be made.
This monograph is about the ongoing, unstable reconstruction of spaces and places in the village of Dhërmi/Drimades of southern Albania. It is based on twelve months of anthropological field research ...in that village. Particular consideration is given to the process of reconfiguration and redefinition of the meanings that pertain to the village and its people. The monograph focuses on local peoples’ biographies, oral histories, rhetorical claims, and their everyday discourses, through which it is shown how the meanings of the village are reconstructed through interrelations of the locals with other people and places. The underlying theme is the continuity of movements and interrelations through which the local people of Dhërmi/Drimades recreate and reproduce the sense of locatedness of “their” village and themselves.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Spomini na skupne korake k osamosvojitvi s 23. samostojno kranjskogorsko četo, ki jo je napisal Hubert Rot in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah ...doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zgodbo Huberta Rota, mladega moža in očeta, ki je v času osamosvajanja Slovenije oblekel uniformo in se pridružil 23. samostojni kranjskogorski četi pri obrambi letališča Brnik. Uvodoma avtor opisuje čas tik pred osamosvojitvijo, ko je uspešno opravil pravosodni izpit in bil le nekaj dni kasneje mobiliziran v enote TO. Opiše usposabljanje v Kranjski Gori, odhod na položaje v bližini mejnega prehoda Rateče in premik na letališče Brnik, 27. junija 1991. V nadaljevanju se spominja preletavanja letal JLA nad letališčem in priprav za spopad. V deževni noči so si zavetje poiskali v brniškem gozdu, kjer so odkrili fazanerijo Kozorog. Sprejel jih je upravnik Ivan Jenko, ki jim je omogočil prenočitev v valilnici in jim v naslednjih dneh, v času spopadov na letališču Brnik, pomagal pri zasedanju položajev v okolici, ki jo je odlično poznal. Tu so ostali do 5. julija 1991, ko se je situacije že toliko stabilizirala, da so jih na njegovo pisno prošnjo premestili nazaj v Kranjsko Goro. Pred odhodom je na Brniku nastala fotografija, ki je objavljena v zgodbi. V sklepnem delu zgodbe se avtor spominja obiskov pri Ivanu, ki se je medtem že upokojil in preselil na Pšato, kjer je leta 2020 je praznoval devetdeset let. Avtor pripoved sklene z življenjskim naukom, ki ga je njemu in soborcem vtisnila preizkušnja v vojni za Slovenijo.Dokument vsebuje fotografiji Ivana Jenka (Foto: Janez Kuhar, Gorenjsko glas, 5. februar 2020) in 23. samostojne kranjskogorske čete na Brniku, 5. julija 1991 (Foto: Milan Janžovnik).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Neuporabljeni naboj, ki jo je napisal Rade Radinovič in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis Radeta ...Radinoviča, tedaj poveljnika čete mobiliziranih slovenskih rezervistov. V uvodu avtor opiše odhod mladih rezervistov na položaje v Gornjesavski dolini, kjer so zamenjali gornjesavsko četo na mejnem prehodu Rateče. V nadaljevanju opiše položaj in potek pogajanj z oficirjema JLA , ki so potekala v gostilni Pri Šurcu. Nekaj pogovorov so opravili tudi v prostorih policijske postaje v Kranjski Gori. Po zaključku težkih in napornih a uspešnih pogajanj, je na prehodu zaplapolala slovenska zastava. Avtor v zaključku zapiše svoje občutke ponosa, da so uspeli rešiti konflikt rešiti na miren način in brez žrtev.Dokument vsebuje fotografijo mejnega prehoda Rateče, ki jo hrani arhiv OZVVS Zgornja Gorenjska (Foto: Jani Kokalj).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba V novo državo na pragu polnoletnosti, ki jo je napisal Boštjan Omerzel in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre ...za zgodbo Boštjana Omerzela, nekdanjega hokejista HK Jesenice, ki se spominja, kako je kot komaj polnoleten fant doživljal osamosvajanje Slovenije. V začetku avtor opisuje dogajanje na Jesenicah konec osemdesetih let. Nadaljuje z opisom gostovanja HK Jesenice v Beogradu , na silvestrovo leta 1990, kjer so pričakali novo leto 1991 in rezultate referenduma o osamosvojitvi Slovenije. Potem opiše vrnitev domov, zaključek šolskega leta in srednješolskega izobraževanja ter spomine na razglasitev samostojnosti Slovenije. V nadaljevanju zgodbe pa opiše pot z vlakom v Pulj na Hrvaškem, kamor sta se odpravila z vrstnikom, 27. junija 1991, da bi obiskala dekleti in prijatelje. Na poti izvesta, da je v Sloveniji vojna in skupaj se odločijo za povratek domov, ki ga avtor v nadaljevanju tudi opiše. Pripoved sklene z opisom dogajanja do izteka leta 1991 in pogledom v prihodnost.Dokument vsebuje fotografijo table Železniškega mejnega prehoda Jesenice (Foto: Rina Klinar).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Srečno, moja Slovenija, ki jo je napisal Niko Kešina in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis Nika ...Kešine, ki se je na Jesenice priselil iz Bosne, si tukaj ustvaril družino, se boril za samostojno Slovenijo in kot eden prvih postal državljan Slovenije, 25. marca 1991. Avtor v uvodu obudi spomine na posebno vzdušje v pričakovanju osamosvojitve Slovenije in opiše svoje vtise s proslave v Ljubljani, 26. junija 1991 po kateri se je vrnil domov na Jesenice. Naslednji dan se je odpravil v službo v železarno od koder se je predčasno vrnil domov, ko se je po cesti skozi Jesenice proti mejnemu prehodu Karavanke že peljala kolona vozil JLA. V nadaljevanju se spominja vpoklica v enote TO, zasedbo položajev nad predorom Karavanke, kjer so doživeli tudi letalsko raketiranje predora. Zapiše tudi, da v desetdnevni vojni ni izstrelil niti enega naboja. Po vojni je bil odlikovan, a žal kot invalid izgubil službo in se po nekaj letih brezposelnosti invalidsko upokojil. V zadnjem delu zgodbe zapiše svoja razmišljanja po tridesetih letih življenja v samostojni Sloveniji, izpostavi storjene krivice in svoje razočaranje nad slabo urejenim statusom veteranov vojne za Slovenijo, kakor tudi nad današnjim stanjem v državi. Kljub vsemu optimistično opiše preživljanje pokoja v družbi vnučkov in zaključi s stavkom: Pa srečno, moja Slovenija!Dokument vsebuje fotografiji Odločbe o državljanstvu Slovenije Nika Kešine, 25. marec 1991 in Spominske medalje Zveze veteranov vojne za Slovenijo, podeljene Niku Kešini ob 10. obletnici osamosvojitve, last Nika Kešina.
PDF
