V članku so obravnavane nekatere glasovne lastnosti narečne slovenščine v poznosrednjeveških rokopisnih spomenikih iz obdobja od druge polovice 14. do srede 16. stoletja. Na osnovi ...zgodovinskojezikoslovne analize relevantnih glasovnih odrazov je določena genealoška pripadnost, tj. narečna osnova jezika tistih slovenskih poznosrednjeveških rokopisnih spomenikov, ki izkazujejo diagnostične narečne glasovne lastnosti. Analizirani so Celovški ali Rateški rokopis (druga polovica 14. stoletja) in Starogorski rokopis (1492-98), Stiški rokopis, besedili I-II (ok. 1428) in besedila III-V (ok. 1440), ter Kranjski rokopis (prva polovica 16. stoletja).1
V članku so prikazani odrazi praslovanskih naglasnih tipov samostalnikov a-jevske sklanjatve v govoru vasi Dolnje in Gorenje Mraševo, ki spada v dolenjsko narečno skupino slovenščine. Podan je tudi ...naglasoslovni opis navedenega govora s poudarkom na naboru oblik, v katerih se pojavlja odraz popraslovanskega novega cirkumfleksa. Namen prispevka je pojasniti naglasnomestne, kolikostne in tonemske značilnosti naglasnih tipov a-jevske sklanjatve v mraševskem govoru.
