Trebušaste keramične lonce, praviloma okrašene z vrezanimi valovitimi črtami, lahko primerjamo s posodami, najdenimi na sočasnih slovanskih grobiščih. Veliko število loncev iz Ljubljanice priča o ...živahnem rečnem prometu v 9. in 10. stoletju. Posode hrani Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 302, 303, kat. št. 88.
Oljenke so značilno rimsko svetilo. Keramične so razmeroma pogoste najdbe (oljenke na sliki so iz časa od konca 1. stoletja pr. n š. do 3. stoletja n. š.), bolj luksuzne bronaste pa so redkejše. ...Bronasta oljenka iz Ljubljanice je verjetno italski izdelek iz sredine 1. stoletja. Predmete hrani Narodni muzej Slovenije.
Lončen vrč iz 15. stoletja. Najden je bil v strugi Ljubljanice pri ledini Kamin pri Bevkah leta 2005. Takšne vrče z ozkim vratom in trakastim ročajem so uporabljali za shranjevanje olja in vina. ...Predmet hrani Narodni muzej Slovenije.
V srednjem veku je bila Ljubljanica pomembna prometna pot, ki je vodila prek težko prehodnega Ljubljanskega barja. Številni srednjeveški meči (na sliki so trije iz verjetno 13. stoletja) dokazujejo, ...da so jo uporabljali tudi za vojaške namene. Meče hrani Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 312, 313, kat. št. 97.
Na Dolgih njivah pri Vrhniki je bilo leta 1885 najdenih prek 600 svinčenih izstrelkov za pračo, velik del (433 primerkov, skupna teža več kot 29 kg) jih hrani Narodni muzej Slovenije. Svinčeni ...izstrelki (Rimljani so jih ponavadi imenovali želod – glans) so bili učinkovito orožje za boj na daljavo.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 254, 255, kat. št. 51.
Amfora, odkrita v strugi Ljubljanice pri Vrhniki leta 1884, je bila verjetno izdelana v Istri v 1. stoletju. Namenjena je bila prevozu olja; istrsko olje je bilo v 1. stoletju priljubljeno na ...območju od severovzhodne Italije prek Avstrije, Slovenije in Hrvaške do srednjega Podonavja. Predmet hrani Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 264, 265, kat. št. 58.
Rekonstrukcija plovbe rimske tovorne ladje, odkrite pri Lipah leta 1890. Ladjo so premikali z odrivanjem, vzdolž desnega boka je bil prostor, kjer se je gibala posadka. Uporabljali so dolge lesene ...drogove.Risba je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 108, sl. 122.
Kakovostni uvoženi noži iz 16. stoletja, najdeni v strugi Ljubljanice, kažejo na živahne stike med ozemljem zdajšnje Slovenije in zahodno ter srednjo Evropo. Nože so večinoma uporabljajo kot jedilni ...pribor, nekateri, predvsem manjši, pa so bili morda namenjeni šiljenju gosjih peres, s katerimi so pisali. Nože hrani Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 338, 339, kat. št. 118.
Med najštevilnejšimi najdbami iz Ljubljanice so sekire. Na sliki so sekire iz pozne rimske dobe in zgodnjega srednjega veka (3. stoletje–začetek 7. stoletja). Nekatere imajo ohranjene tudi ostanke ...lesenih toporišč, kar je pri predmetih z drugih najdišč redko. Sekire hrani Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 296, 297, kat. št. 83.
Steklen pivski rog, verjetno iz 16. stoletja, je bil najverjetneje izdelan v eni izmed beneških steklarskih delavnic. Najden je bil v strugi Ljubljanice pri Podpeči. Rog hrani Narodni muzej ...Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 334, 335, kat. št. 114.
