Objective. The aim of this study was to analyze the opinions of educators about the occurrence of injuries in children of different ages during organized and non-organized physical activities in ...kindergarten. Methods. Our sample included 322 teachers from 53 kindergartens in Slovenia. We calculated the frequencies and performed a chi-square test. Results. Most of the children have organized physical activity in kindergarten 1 to 2 times per week; for children in the first age group, it usually lasts for 20 minutes or less; for children in the second age group, it lasts for 20 to 30 minutes. Most physical activities take place in the playroom, where the majority of injuries also occur. Injuries most frequently occur when running and jumping and less frequently during other physical activities. During free play, children are often injured in the outer court between 9 and 12 a.m. Boys are more often injured than girls. Educators indicate unforeseen situations as the most common cause of injury. The most common injuries are bumps on the head, especially in younger children, who stay at home for a few days as a result of these injuries. Parents of younger children are not as satisfied with the actions of educators when injuries occur as parents of older preschool children. Educators rehabilitate the children’s injuries themselves and inform parents about it. Only one third of the educators make a record of injuries, and half of them only when a serious injury has occurred. Conclusions. The analysis results showed statistically significant differences between children of different ages according to the cause of injury, time of injury, the place where the child was injured during organized physical activity, type of activity at the time of injury, injured part of the body, and parental satisfaction with the action of the educator. Based on the results, we proposed some actions to reduce injuries in preschool children in kindergarten.
Izhodišča. Namen raziskave je bil analizirati mnenja vzgojiteljev o nastanku poškodbe pri organiziranih in neorganiziranih gibalnih dejavnostih otrok v vrtcih glede na starost otrok. Metode. Podatki so bili pridobljeni z anketiranjem 322 vzgojiteljev iz 53 vrtcev v Sloveniji. Izračunane so bile frekvence in izveden hi-kvadrat test. Rezultati. Večina otrok ima v vrtcu organizirane gibalne dejavnosti od 1-krat do 2-krat tedensko; pri otrocih prvega starostnega obdobja trajajo večinoma 20 minut in manj, v drugem starostnem obdobju pa od 20 do 30 minut. Dejavnosti potekajo največkrat v igralnici, v kateri se tudi poškoduje največ otrok. Poškodbe nastanejo najpogosteje pri teku in skokih, manj pri drugih gibalnih dejavnostih. Med prosto igro pa se otroci največkrat poškodujejo na zunanjem igrišču, in to med 9. in 12. uro. Večkrat se poškodujejo dečki kot deklice. Vzgojitelji kot najpogostejši vzrok za poškodbo navajajo nepredvidene situacije, najpogostejše poškodbe pa so udarci, in sicer v glavo, zlasti pri najmlajših otrocih, ki zaradi tega nekaj dni ostanejo doma. Starši najmlajših otrok so tudi manj zadovoljni z ukrepanjem vzgojitelja. Vzgojitelji največkrat sami sanirajo poškodbo in obvestijo starše. Le tretjina vzgojiteljev vedno naredi zapisnik o poškodbi, več kot polovica le pri hujših poškodbah. Zaključki. Analiza je pokazala statistično značilne razlike med različnimi starostnimi skupinami otrok glede vzrokov poškodb, časa nastanka poškodb, prostora, v katerem se otrok poškoduje med organizirano gibalno dejavnostjo, vrste dejavnosti med poškodbami, dela poškodovanega telesa in zadovoljstva staršev z ukrepanjem vzgojitelja ob poškodbi. Na podlagi dobljenih rezultatov so predlagani ukrepi za zmanjševanje poškodb pri predšolskih otrocih v vrtcu.
Sladkorna bolezen tipa 1 je kronično avtoimuno obolenje, ki najpogosteje prizadene mlade ljudi. Incidenca bolezni zadnjih 50 let narašča po vsem svetu, v povprečju je letni porast incidence ocenjen ...na 4 %, ob tem pa starost bolnikov ob času diagnoze pada. Raziskave kažejo, da je dobra presnovna urejenost bolnikov s sladkorno boleznijo zelo pomembna, saj je s tem mogoče odložiti pozne zaplete bolezni ter izboljšati kvaliteto življenja bolnikov in njihovih družin. Neprekinjena edukacija bolnikov skupaj z možnostmi moderne tehnologije lahko prispeva k izboljšanju njihove presnovne urejenosti. Presnovno urejenost spremljamo z določanjem glikoziliranega hemoglobina (HbA1c) ter s številom težkih hipoglikemij in ketoacidoz na populacijo pacientov v določenem časovnem obdobju. V prispevku sta opisana dva nacionalna referenčna centra za obravnavo otrok, mladostnikov in mladih odraslih s sladkorno boleznijo v Izraelu in Sloveniji.
Fotografija je nastala na predelu Metlike, ki se je v starih časih imenovalo “Strnišče”, ime je ostalo do dandanes. Danes na tem mestu stoji hiša Ivana Petrica. Na fotografiji so od leve: Silva ...Okoren-Zaletelj, Marija Petric-Mihelčič, Lidija Canić, Boža Bevc Težak, Branka Lazukin-Per. Fotografiral je Jože Černič, leta 1958.Fotografijo je prispeval Anton Černič.
Fotografija je nastala pred Reboljevo hišo v Metliki leta 1956. Na fotografiji so otroci »Strnišča« – predela v Metliki ob Cesti bratstva in enotnosti. V prvi vrsti od leve: Ivan Petric, Lidija Canič ...in Jože Kerč. V drugi vrsti od leve stojijo: Vasko Lazukin-Per, Marija Petric-Mihelčič, Branka Lazukin-Per in Tone Černič. Fotografiral je Jože Černič.Fotografijo je prispeval Anton Černič iz Križevske vasi.
Extended description:
Ljubljana: telovadba za predšolske otroke; otroci v telovadnici, vaditelj in vadba, hoja po nizki gredi, o pomenu telesne vadbe za najmlajše govorita, izjavi prof. Drago ULAGA ...in prof. Janez TOME.
Takole potekajo ure telesne vzgoje s predšolskimi otroci ne le v tej telovadnici, ampak povsod po naših krajih, kjer so pravilno razumeli potrebo dela z najmlajšimi. Starostni dobi primerno izbrana vadba pospešuje vsestranski harmonični razvoj otroka. To smo imeli tudi pred očmi, ko smo se pred nedeljskim občnim zborom Partizana Slovenije odločili, da posnamemo tole reportažo. Na vprašanje, ali je telesna vzgoja predšolskemu otroku pomembna, nam je profesor Drago Ulago povedal tole: /izjava prof. Ulaga/.
V predšolskem otrokovem času ima telesna vzgoja izrazito igralni značaj. Otrok se v igri telesno razvija, oblikuje in se smerno vzgaja na najbolj ustrezen način. Poslušajmo, kaj meni o delu z najmlajšimi vaditelj profesor Janez Tome /izjava Janez Tome/.
Ljubljana: Physical education for pre-school children.
Original language summary:
Ljubljana - telesna vzgoja za predšolske otroke.
Extended description:
Ljubljana: telovadba za predšolske otroke; otroci v telovadnici, vaditelj in vadba, hoja po nizki gredi, o pomenu telesne vadbe za najmlajše govorita, izjavi prof. Drago ULAGA in prof. Janez TOME.
Takole potekajo ure telesne vzgoje s predšolskimi otroci ne le v tej telovadnici, ampak povsod po naših krajih, kjer so pravilno razumeli potrebo dela z najmlajšimi. Starostni dobi primerno izbrana vadba pospešuje vsestranski harmonični razvoj otroka. To smo imeli tudi pred očmi, ko smo se pred nedeljskim občnim zborom Partizana Slovenije odločili, da posnamemo tole reportažo. Na vprašanje, ali je telesna vzgoja predšolskemu otroku pomembna, nam je profesor Drago Ulago povedal tole: /izjava prof. Ulaga/.
V predšolskem otrokovem času ima telesna vzgoja izrazito igralni značaj. Otrok se v igri telesno razvija, oblikuje in se smerno vzgaja na najbolj ustrezen način. Poslušajmo, kaj meni o delu z najmlajšimi vaditelj profesor Janez Tome /izjava Janez Tome/.
Childhood in Slovenian emigration context is one of the least researched topics within Slovenian migration studies. The book ('Slovenian emigration in the light of children’s experience') tries to ...shed light upon it from the angles of different disciplines. Drawing on various definitions of children and categories of children in connection with migration, presented in the first chapter, the authors were mainly interested in those aspects that have been more or less neglected in the past. The second part of the book thus examines childhood in emigration context as it can be observed in the literary works and various websites created by Slovenian emigrants and their descendants. The third part of the book focuses on some specific migrant situations. The authors of these chapters have examined some intimate aspects of migrant experience of children of the so-called Alexandrian Women, children involved in forced migration during the Second World War, and children of diplomats. The fourth part of the book discusses the Yugoslav public care for the children in Slovenian diaspora between the World Wars, migration of children within the Yugoslav area, and the care for the children of Slovenian descent in Bosnia and Herzegovina in terms of their learning and preservation of Slovenian language.
Izhodišče: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v gibalni učinkovitosti med otroki z normalno telesno težo, s prekomerno telesno težo in z debelostjo.
Raziskava je bila opravljena ...na vzorcu 572 otrok iz severovzhodne Slovenije (povprečna starost 7,3 leta, SO = 1,29). Na osnovi indeksa telesne mase (ITM) so bili otroci razdeljeni v skupine z normalno telesno težo, s prekomerno telesno težo in z debelostjo. Za ugotavljanje gibalne učinkovitosti je bilo uporabljenih šest testov različnih gibalnih sposobnosti (moč, vzdržljivost, hitrost, ravnotežje in koordinacija gibanja). Razlike v gibalni učinkovitosti med otroki z normalno telesno težo, s prekomerno telesno težo in z debelostjo so bile izračunane z analizo variance, statistično značilnost razlik pa smo ugotavljali na ravni tveganja p < 0,05 in so bile natančneje opredeljene s pomočjo preizkusa Scheffe post-hoc.
Rezultati kažejo, da ima primerno telesno težo 73,8 % otrok, prekomerno telesno težo 16,6 % otrok in debelost 9,6 % otrok. Med otroki z normalno telesno težo, s prekomerno telesno težo in z debelostjo obstajajo statistično značilne razlike (p < 0,05) v vseh obravnavanih gibalnih sposobnostih. Najbolj gibalno zmogljivi so otroci z normalno telesno težo, nekoliko nižja je gibalna učinkovitost otrok s prekomerno telesno težo, medtem ko je gibalna učinkovitost najnižja pri skupini otrok z debelostjo.
Rezultati dokazujejo, da obstaja tesna povezanost med gibalno učinkovitostjo in statusom telesne teže otrok.
Aim: The main aim of the research was to find out whether there are any differences in physical fitness between non-overweight, overweight and obese children.
Research has been carried out on 572 children from the north-eastern part of Slovenia (aged 7.3 years, SD=1.29). Children were classified as non-overweight, overweight and obese according to age and sex specific body mass index (BMI) cut off points. In order to assess physical fitness, six different tests that cover explosive power, balance, coordination, speed and endurance were used. ANOVA was used to assess the differences in physical fitness between non-overweight, overweight and obese groups. Statistical significance was set at an α level of 0.05.
Results show that 73.8% of children were in the non-overweight group, 16.6% in overweight group and 9.6% in obese group. Differences in all physical fitness tests between non-overweight, overweight and obese children are statistically significant (p<0.05). We have established that the non-overweight children achieved a higher level of physical fitness than overweight and obese children. In addition, overweight children achieved a higher level of physical fitness than obese children.
This data suggests that the level of physical fitness and weight status are closely related