Geografija v Sloveniji ni zadostno vključena v upravljanje porečij, saj si ni izborila mesta v interdisciplinarnem izobraževanju upravljavcev voda, pa tudi v praksi ni dovolj prisotna. Oblikovali smo ...geografski pristop celostnega upravljanja vodnih virov in ga predstavili na primeru porečja Sotle. Za uresničevanje obveznosti do okolja je potrebna njihova prostorska umeščenost, ki jo lahko ponudi geografija. Pristop bi lahko bil dopolnilo sedanjim trajnostnim strategijam upravljanja voda, v prakso pa ga je mogoče aplicirati z ustreznimi študijskimi programi geografije.
Članek obravnava arheološke najdbe, ki so jih našli pri cerkvi sv. Urha v Tolminu. Prvi sklop najdb s tega najdišča je bil objavljen leta 1990 v Arheološkem vestniku 41. Večina najdb, obravnavanih v ...tem članku, je prišla na dan leta 2011 med zemeljskimi deli pri obnovi cerkve. Starejše najdbe so bile v drugotni legi (razen enega noža pri deloma ohranjenem grobu) in izvirajo iz prekopanih grobov srednjeveškega pokopališča. Večinoma so iz 10. in 11. stoletja in imajo značilnosti ketlaške kulture oziroma sodijo k materialni kulturi, ki je bila v tem času močno razširjena v vzhodnoalpskem prostoru. Med najdbami iz Tolmina in bližnjega Breginja so zelo izrazite velike okrogle zaponke, okrašene s krščanskimi simboli in motivi (križ, Božje jagnje, lev, Danijel z levoma). Te emajlne zaponke so pogoste na vzhodnoalpskem območju, redkeje pa se pojavljajo drugod v Evropi. Primerjava med zaponkami iz porečja Soče in zaponkami iz Blejskega kota je pokazala veliko podobnosti, pa tudi razlike, ki se kažejo v raznovrstnejših oblikah blejskih zaponk. Med sočasnimi najdbami so v Tolminu pogosti tudi obsenčni obročki in noži, podobno kot na drugih najdiščih v porečju Soče in širše. Nekaj tolminskih najdb je tudi iz poznejših srednjeveških obdobij in tudi mlajših. Grobišča z najdbami ketlaške kulture so zelo pogosto ob cerkvah, sočasnih ali poznejših, kar kaže, da so pripadala prebivalcem krščanskega sveta.
Prispevek obravnava naravnogeografske značilnosti porečja Kamniške Bistrice in njihov pomen za sonaravno upravljanje z vodnimi viri. V porečju Kamniške Bistrice so prisotni različni vodni viri, ki ...skupaj predstavljajo veliko količino vode. Znotraj porečja Kamniške Bistrice so velike razlike med naravnogeografskimi značilnostmi posameznih delov porečja, ki jih prispevek obravnava v odnosu do značilnosti vodnih virov.
PDF
