V članku so orisani najnovejši družbeni procesi v središču Budimpešte, pri čemer se največ pozornosti posveča socialnemu trajnostnemu razvoju in gentrifikaciji, predstavljeni pa so tudi potencialni ...socialni konflikti na tem območju. Poleg tega so obravnavani najnovejše dogajanje na nepremičninskem trgu in območja gentrifikacije v središču mesta. V drugem delu so predstavljene smeri razvoja in mogoči dolgotrajni vplivi gradnje nepremičnin na preučevanem območju. Članek se konča z ugotovitvijo, da so lahko primeri gentrifikacije v središču Budimpešte opozorilni znak prihodnjega socialnega razseljevanja in socialne izključenosti.
V tem članku želimo prikazati teoretično in praktično ozadje dejavnega razvoja zelenih površin na Madžarskem. Prenovljena zelena površina, trg Mátyás tér (Trg Matije Korvina), je v VIII. okrožju ...Budimpešte. Okrožju pravijo tudi Józsefváros. Okolica trga Mátyás tér ni preveč privlačna. Zanemarjene stanovanjske soseske, ki segajo v osrčje okrožja, so se spopadale z različnimi socialnimi težavami. Krajevna uprava okrožja Józsefváros je zato oblikovala program za četrt Magdolna. Program podrobno načrtuje družbeno rehabilitacijo okolice trga Mátyás tér. Trg so prenovili v okviru programa za prenovo četrti Magdolna. Program je prek projekta GreenKeys sofinancirala Evropska unija. Prenova je potekala po načelih dejavnega javnosti sodelovanja pri razvoju zelenih površin. Pisca tega članka sta bila vključena v program. Na kratko želita povzeti izkušnje, pridobljene s tem projektom, ki je bil v Budimpešti nekaj posebnega. Krajani so uspešno sodelovali pri načrtovanju projekta in njegovem uresničevanju. Sodelovanje je bilo zelo učinkovito, čeprav je izkušnja pokazala, da je bilo krajše, kot so pričakovali vodje projekta. V okviru projekta sta nastala tudi strategija za mestne zelene površine v okrožju Józsefváros in računalniški program za nadzorovanje zelenih površin.
Ker se pogoji življenja v bivalnih okoljih vidno slabšajo, je mednarodna skupnost oblikovala posebna priporočila za razvoj mest in drugih naselij (Carigrajska deklaracija in Agenda Habitat). ...Oblikovana so na osnovi sprejetih načel trajnostnega razvoja. V oblikovanih priporočilih je bodoče trajnostno urejanje bivalnega okolja usmerjeno v sanacijo (prenovo) obstoječega stanja. Ta priporočila so vključena v slovenske normativne in vrednostne dokumente. Ker pa dokumenti, predvsem normativni, niso med seboj usklajeni in jim ne sledijo podrobni zavezujoči in novim hotenjem prilagojeni izvedbeni dokumenti, priporočila, navodila, modeli in različne spodbude in omejitve, se sodobno trajnostno načrtovanje bivalnega okolja v našem prostoru ne odraža. Nasprotno, večplastna degradacija naših kulturnih krajin se dnevno stopnjuje.
Dvestoletno rudarjenje je Trbovljam prineslo številne gospodarske, demografske in prostorske spremembe, ki so še posebej opazne v jugovzhodnem predelu nekdaj intenzivnega izkoriščanja premoga. S ...pomočjo osnovne geografske analize prostorskega, demografskega in gospodarskega razvoja, analizo javnega mnenja in strokovnih pogledov na reševanje in opisom uspešnega angleškega projekta urbane prenove smo poskušali najti učinkovit model in vsebino prihodnjega razvoja obravnavanega območja.
Tobačna Ljubljana, ki je bila dobrih 130 let eden od mestnih zaščitnih znakov, je z zaprtjem poleg vrste spomeniško varovanih objektov industrijske stavbne dediščine sprostila veliko površino v ...neposredni bližini mestnega središča. Tako se je ponudila odlična priložnost za razširitev centra. Julija 2006 je bil zato razpisan natečaj za preobrazbo območja. Rešitve naj bi se opirale na tamkajšnje kakovostne objekte in jih nadgradile z novimi, ki bi skupaj oblikovali prepoznavno mestno območje. Na natečaju so zmagali Dekleva Gregorič arhitekti s celovito vizijo kompleksa Nove Tobačne. Projekt na lokaciji predlaga pester nabor ambientov, od predela prenovljenih objektov z novimi, mestnimi programi do novega hotelskega in kongresnega centra v visokem stolpu, imenovanem Kvadrat. Z uspešnim nadaljevanjem korakov k oživitvi bo Ljubljana dobila vzorčni primer za prenovo opuščenih industrijskih objektov in kompleksov, ki mu bodo lahko sledila tudi druga območja, ki še samevajo.
Degradirana stanovanjska območja predstavljajo 9 % delež urbaniziranih površin petintridesetih, v zadnjih letih planersko raziskanih slovenskih mest. Problematična so predvsem območja organizirane ...večstanovanjske gradnje, zgrajena do sredine šestdesetih let: izolirana, nevzdrževana, sodobnim standardom neustrezna. Pričujoča raziskava preusmerja dosedanjo abstraktno planersko izhodiščno optiko na konkretno arhitekturno – uporabniško raven. Namenjena je utrditvi ideje o nujnosti prenove oziroma revitalizacije kot edinem možnem načinu reševanja problematike določenega vzorca pozidave, določitvi meril in mer za prenovo ter opredelitvi racionalnih oziroma stvarnih usmeritev za konkretne prispevke k izboljšanju bivalnega standarda, torej k novemu preobratu kulture bivanja v obravnavanem poselitvenem vzorcu.
V prispevku predstavljamo del ugotovitev raziskovalnega projekta z naslovom Prenova sosesk v Ljubljani. Raziskavo smo izvedli v zahodnem delu Savskega naselja v Ljubljani. V uvodu na kratko opisujemo ...teoretično osnovo, na kateri temelji metodologija raziskave. V nadaljevanju predstavljamo rezultate terenske raziskave, s posebnim poudarkom na pogledih stanovalcev do prenove in izboljšanja njihovega bivalnega okolja. Soočanje pogledov na problematiko prenove soseske s konkretnimi dejavnostmi (oz. nedejavnostmi) občinskih organov kaže, da trenutno obstajajo velika, potencialno škodljiva nasprotja med obema akterjema. Ugotavljamo, da več odgovornosti za sedanje konflikte nosijo prav občinski oddelki, ki so na mestni ravni odgovorni za stanovanjsko oskrbo in kakovost bivanja. Trdimo, da je dosedanje planiranje in urejanje stanovanjskih območij – od zgoraj navzdol – neprimerno, neučinkovito. Čim prej ga je treba zamenjati s sodobnejšimi pristopi, ki so že dlje uveljavljeni v razvitejših državah. Glavna teza, ki jo v prispevku zagovarjamo, je, da prenova stanovanjskih sosesk ni mogoča brez aktivnega sodelovanja stanovalcev.
V prispevku želimo pokazati nekatere družbene posledice prehoda industrijskega mesta v postindustrijsko, kot primer bomo pogledali preobrazbo soseske Poblenou v Barceloni. Najprej bomo ugotovili, da ...je mesto lahko nosilec ideoloških sporočil in da ima produkcija mestnega prostora vedno tudi neposredne ideološke učinke. Pokazali bomo, da integracija barcelonske ekonomije v globalno ekonomijo in njena strukturna preobrazba pomembno vplivata na preobrazbo soseske Poblenou ter tako neposredno določata vsakdanjo izkušnjo mesta tamkaj živečih prebivalcev. Vendar barcelonski mestni oblastniki ekonomsko motivirano preobrazbo prikazujejo kot nujno prenovo »problematične soseske«, ki da je v interesu njenih prebivalcev. Prav tu je zato treba kritično premisliti ideološke učinke hegemonističnih reprezentacij mesta ne le kot instrumentov vsiljevanja korporativnih ali birokratskih interesov od zgoraj, ampak tudi kot nosilca normalizacije posameznika in homogenizacije mestnega prebivalstva. Kot primer takšnega vsiljevanja bomo v sklepu navedli primer Kolizeja v Ljubljani.
Besedilo sestavljata dva dela. V prvem so predstavljene teoretske zasnove prenavljanja mest. Na osnovi literature je mogoče sklepati, da je ključna težava prenovitvenih projektov predvsem legitimno ...usklajevanje raznovrstnih interesov sodelujočih posameznikov in institucij. S predstavitvijo in analizo dogajanja na urbanistični delavnici, ki je bila organizirana v okviru raziskovalne naloge Prenova stanovanjskih sosesk v Ljubljani, je ta teza v drugem delu besedila izkustveno potrjena. Izkazalo se je, da so neposredno vpleteni stanovalci pripravljeni aktivno sodelovati v prenovitvenih postopkih, vendar pa proces ne steče, ker nimamo razvitih ustreznih institucionalnih okvirov. Na koncu je predstavljenih nekaj konkretnih predlogov, kako preseči zastoj pri prenavljanju mest, posebno večjih, po drugi svetovni vojni zgrajenih stanovanjskih sosesk.
PDF
