Welchen Beitrag kann das Recht auf Nahrung zur Überwindung der globalen Ernährungskrise leisten? Statt das Ziel einer hungerfreien Welt als Utopie abzutun, werden Menschenrechtsklagen als wirksame ...Instrumente beschrieben, um Diskurse über Ursachen von Nahrungsunsicherheit anzuregen und die Ergreifung notwendiger Anti-Hunger-Programme zu beschleunigen. Aufbauend auf der nationalen und internationalen Rechtsprechung zum „right to food“ werden drei Zugangsrechte entwickelt: das Recht auf soziale Fürsorge, das Recht auf ein ausreichendes Einkommen und das Recht auf Selbstversorgung. Angesichts globaler Gefährdungslagen, die sich etwa in abrupt schwankenden Weltagrarpreisen sowie dem Klimawandel offenbaren, wird zudem eine transnationale Schutzdimension begründet. Die Bedeutung grenzüberschreitender Menschenrechtsdiskurse wird exemplarisch anhand von zwei Fallstudien zum Agrardumping und zur Förderung von Biokraftstoffen verdeutlicht.
Extended description:
Delo v pekarni; ročna in strojna peka kruha, mesenje testa, tehtanje testa, štruce, peč, pek, celoten strojni postopek.
V zadnjem času, posebno pa po nedavnem zveznem ...posvetovanju o peki in preskrbi kruha, se vedno več govori o negativnih plateh proizvodnje tega najvažnejšega hranila. Eden od osnovnih vzrokov za tako nevzdržno stanje je gotovo primitivna in zastarela ureditev nekaterih naših pekarn, ki že dalj časa ne morejo več zadovoljevati iz dneva v dan naraščajočih potreb vedno večjega števila mestnega prebivalstva. Samo en podatek za primerjavo: v prvem polletju 1960 smo v Sloveniji kupili 15.786 ton belega in 23.335 črnega kruha, v prvem polletju naslednjega leta pa že 18.826 ton belega in 24.499 ton črnega kruha. Poleg nezadostne preskrbe s kruhom pa ima preobremenjenost pekarn še drugo posledico: očitno upadanje kvalitete vseh pekarskih izdelkov.
Da bi se vsaj deloma izognili težavam, smo v zadnjih letih zgradili nekaj modernejših pekarn, ki pa so k rešitvi problema preskrbe s kruhom le malo prispevale - prvič zato, ker jih je premalo, drugič, ker smo jih v pomanjkanju jasnih gledišč na razvoj pekarske industrije prilagodili obrtniški proizvodnji. Na ta način in s tako skromnimi ukrepi vprašanja proizvodnje kruha seveda ni mogoče niti delno rešiti - to se je jasno pokazalo že pred leti, saj smo samo v letu 1960 v Sloveniji kupili 84.650 ton kruha. Ta številka pa se seveda z odmiranjem domače peke ter porastom konzuma industrijskega kruha od dne do dne povečuje. Pekarska podjetja spričo administrativno določenih cen proizvodom zaslužijo tako malo, da sama ne morejo zbrati potrebnih sredstev za obsežnejše investicije, zato je nujno, da jim skupnost priskoči na pomoč. Zadostna preskrba s kvalitetnimi pekarskimi izdelki mora postati skrb nas vseh, se pravi komun v prvi vrsti. Če kupi 4 članska delavska družina 324 in enaka delavska družina 370 kg kruha letno, je treba ugotoviti, kakšne pekarne potrebujemo v posameznih potrošnih središčih ter koncentrirati in modernizirati proizvodnjo kruha.
Information:
Bakers bake bread during the night to provide enough bread for the increasing population of cities, as home bread-making is in decline.
Original language summary:
Peki ponoči pečejo kruh, da bi napekli dovolj kruha in zagotovili preskrbo za vedno večje število mestnega prebivalstva, saj peka doma odmira.
Extended description:
Nova Gorica: nezdrava šolska prehrana, dijaki malicajo sede na ulici, trgovina, mesnine, sendvič, pijača Sola, izjava učencev o prehrani, Gregor, dijak, Aljaž in Luka, dijaka, ...izjava Bojan REJEC, dijak Agroživilske šole, o napakah šolske prehrane, sendviči, nakup v trgovini, malica med hojo na ulici, izjava Irena VELUŠČEK, Zavod za zdravstveno varstvo, ostanki na okenski polici (olupki pomaranče in prazna plastenka), delikatesa, izjave Jani, Aljaž, izjava Domen KRAJNIK, dijak Agroživilske šole, vesele dijakinje na ulici.
Nova Gorica: Unhealthy school diet.
Original language summary:
Nova Gorica: nezdrava šolska prehrana.
Extended description:
»Inšpektor v pristanišču«. Opozorilo ne velja samo za slučajnega obiskovalca ali trgovskega zastopnika, pač pa tudi za ladje in tovor, zakaj ko se približa pristanišču ladja s ...panamsko ali liberijsko zastavo in če je na tovornem listu seznam živil, surovin in dodatkov za prehrambeno industrijo je to znak, da bo sanitarni inšpektor dolgo in naporno delal.
In tako hiti vsak dan pooblaščeni zvezni inšpektor Božena Bučar v pristanišče, da skrbno pregleda tovor in ugotovi ali so živila okužena z raznimi plesnimi in insekti. Dela je čedalje več. Koper se namreč specializira za uvoz živil. Lani so v pristanišče pripeljali iz prekomorskih dežel 262.000 ton prehrambenih proizvodov. Pri vsaki pošiljki je treba pregledati dokumentacijo, približno oceniti kakovost živil in pripraviti vzorce za laboratorijsko preiskavo. Inšpektor s tem prepreči okužbo ostalih živil in zaščiti zdravje potrošnika. Previdnost je na mestu, saj naši uvozniki marsikdaj kupijo blago, ki ne ustreza jugoslovanskim predpisom, je slabo embalirano in nepravilno skladiščeno. Malomarnost uvoznikov in neprimeren prevoz sta med poglavitnimi vzroki, da je treba živila uničiti ali prepovedati za prehrano ljudi. Kakavovec, ki ga pravkar inšpektorica pripravlja za laboratorijski pregled, ne kaže znakov okužbe, tale kava iz Brazilije in Indije pa ni primerna za prodajo. Letos smo uvozili 150 ton brazilske kave, ki jo je bilo treba v glavnem uničiti.
Še več odpadkov pa je pri južnem sadju. Pomaranče ali limone se resda hitro pokvarijo, toda, ko bi bile sortirane in oprane bi bil kalo mnogo manjši. Tudi, ko delavke preberejo južno sadje ni najboljše in plesen gospodari naprej. Potrošnik pa kupuje slabe in drage pomaranče. Samo v prvih treh mesecih letošnjega leta so v pristanišču uničili 286 ton pomaranč. Zaradi slabe kakovosti živil je lani sanitarni inšpektor prepovedal za promet več kot 25.000 ton raznih prehrambenih proizvodov. In kdo nosi posledice takšnega trgovanja? Največkrat prodajalec, včasih pa naši uvozniki in posredno potrošnik. Lani so 4.000 ton soli, ki je bila strahotno onesnažena, raztresli ob poledici po cestah.
Zaradi malomarnosti uvoznikov in slabo premišljenih kupčij sanitarni inšpektor neprestano piše odločbe, da je treba uničiti živila, prepoveduje promet in uvoz dragocenih surovin.
Vse ladje niso primerne za prevoz živil in razsutega tovora. Tudi tukaj poskuša sanitarni inšpektor strokovno vplivati. Ukrepa pa tedaj, ko delavci, kot vidite na sliki, razkladajo ladjo brez potrebne delovne zaščite.
Kot smo že povedali, so živila pogosto okužena s plesnijo in insekti. Zato jih v koprskem pristanišču razkužujejo v posebnih plinskih celicah. Strokovnjaki imajo s tem kar precej dela. V celicah in posebnih skladiščih pa dozoreva sadje, zakaj uvozniki so spoznali, da je škoda manjša, če v južnih deželah kupijo nedozorelo sadje in ga šele v pristanišču pripravijo za prodajo.
Tudi semkaj zaide sanitarni inšpektor. Njegovo delo v pristanišču je, kot ste se sami prepričali zelo odgovorno in naporno. Toda inšpektor ne zmore vsega sam. Ko bi uvozna podjetja bolj pazila, kaj kupujejo, ko bi ne najemala za prevoz najslabših ladij in ko bi živil ne prevažali skupaj s svinjskimi kožami ali lesom, bi bila škoda prav gotovo manjša, potrošniki pa bi kupovali boljše blago. Tako pravijo sanitarni inšpektorji. Nam pa se zdi, da bi morali uvozniki upoštevati ustrezne predpise in jugoslovanske standarde za prehrambene proizvode, najprej pa seveda spremeniti odnos do domačega potrošnika. Treba je poostriti odgovornost, saj sanitarni inšpektor zares ne more vsakomur dovoliti vstopa v koprsko pristanišče.
Extended description:
»Inšpektor v pristanišču«. Opozorilo ne velja samo za slučajnega obiskovalca ali trgovskega zastopnika, pač pa tudi za ladje in tovor, zakaj ko se približa pristanišču ladja s panamsko ali liberijsko zastavo in če je na tovornem listu seznam živil, surovin in dodatkov za prehrambeno industrijo je to znak, da bo sanitarni inšpektor dolgo in naporno delal.
In tako hiti vsak dan pooblaščeni zvezni inšpektor Božena Bučar v pristanišče, da skrbno pregleda tovor in ugotovi ali so živila okužena z raznimi plesnimi in insekti. Dela je čedalje več. Koper se namreč specializira za uvoz živil. Lani so v pristanišče pripeljali iz prekomorskih dežel 262.000 ton prehrambenih proizvodov. Pri vsaki pošiljki je treba pregledati dokumentacijo, približno oceniti kakovost živil in pripraviti vzorce za laboratorijsko preiskavo. Inšpektor s tem prepreči okužbo ostalih živil in zaščiti zdravje potrošnika. Previdnost je na mestu, saj naši uvozniki marsikdaj kupijo blago, ki ne ustreza jugoslovanskim predpisom, je slabo embalirano in nepravilno skladiščeno. Malomarnost uvoznikov in neprimeren prevoz sta med poglavitnimi vzroki, da je treba živila uničiti ali prepovedati za prehrano ljudi. Kakavovec, ki ga pravkar inšpektorica pripravlja za laboratorijski pregled, ne kaže znakov okužbe, tale kava iz Brazilije in Indije pa ni primerna za prodajo. Letos smo uvozili 150 ton brazilske kave, ki jo je bilo treba v glavnem uničiti.
Še več odpadkov pa je pri južnem sadju. Pomaranče ali limone se resda hitro pokvarijo, toda, ko bi bile sortirane in oprane bi bil kalo mnogo manjši. Tudi, ko delavke preberejo južno sadje ni najboljše in plesen gospodari naprej. Potrošnik pa kupuje slabe in drage pomaranče. Samo v prvih treh mesecih letošnjega leta so v pristanišču uničili 286 ton pomaranč. Zaradi slabe kakovosti živil je lani sanitarni inšpektor prepovedal za promet več kot 25.000 ton raznih prehrambenih proizvodov. In kdo nosi posledice takšnega trgovanja? Največkrat prodajalec, včasih pa naši uvozniki in posredno potrošnik. Lani so 4.000 ton soli, ki je bila strahotno onesnažena, raztresli ob poledici po cestah.
Zaradi malomarnosti uvoznikov in slabo premišljenih kupčij sanitarni inšpektor neprestano piše odločbe, da je treba uničiti živila, prepoveduje promet in uvoz dragocenih surovin.
Vse ladje niso primerne za prevoz živil in razsutega tovora. Tudi tukaj poskuša sanitarni inšpektor strokovno vplivati. Ukrepa pa tedaj, ko delavci, kot vidite na sliki, razkladajo ladjo brez potrebne delovne zaščite.
Kot smo že povedali, so živila pogosto okužena s plesnijo in insekti. Zato jih v koprskem pristanišču razkužujejo v posebnih plinskih celicah. Strokovnjaki imajo s tem kar precej dela. V celicah in posebnih skladiščih pa dozoreva sadje, zakaj uvozniki so spoznali, da je škoda manjša, če v južnih deželah kupijo nedozorelo sadje in ga šele v pristanišču pripravijo za prodajo.
Tudi semkaj zaide sanitarni inšpektor. Njegovo delo v pristanišču je, kot ste se sami prepričali zelo odgovorno in naporno. Toda inšpektor ne zmore vsega sam. Ko bi uvozna podjetja bolj pazila, kaj kupujejo, ko bi ne najemala za prevoz najslabših ladij in ko bi živil ne prevažali skupaj s svinjskimi kožami ali lesom, bi bila škoda prav gotovo manjša, potrošniki pa bi kupovali boljše blago. Tako pravijo sanitarni inšpektorji. Nam pa se zdi, da bi morali uvozniki upoštevati ustrezne predpise in jugoslovanske standarde za prehrambene proizvode, najprej pa seveda spremeniti odnos do domačega potrošnika. Treba je poostriti odgovornost, saj sanitarni inšpektor zares ne more vsakomur dovoliti vstopa v koprsko pristanišče.
Koper - inspectors at the port.
Original language summary:
Koper - inšpektorji v pristanišču.
Črpališče Adlešiči dandanes ni več v uporabi, ker je vodovodno omrežje povezano s črpališčem Dobliče. Vodo enkrat letno dajo v analizo, če bi se pokazala potreba za črpanje vode iz tega črpališča.
Dokument prikazuje načrt izgradnje vodovoda za osrednji in južni del Bele krajine.Prikazane so tri etape načrta in že obstoječe stanje vodovodnega omrežja v letu 1956.
