V príspevku se posvečamo vprašanju o aktualnosti avtorja, ki je bil med imeni »Svete trojice« ruskega realizma v zadnjem stoletju deležen najmanj pozornosti. Specifiko njegove različice realizma ...skušamo osvetliti v primerjavi z realizmoma Tolstoja in Dostojevskega ter ob tem odgovoriti na vprašanje, ob kakšnem razumevanju vloge umetniške literature je lahko tovrstna proza aktualna za sodobne bralce in raziskovalce književnosti.
This article analyses writers' correspondence from the second half of the nineteenth century on the territory of what is now Slovenia, identifying a tension between two imperatives. One the one hand, ...the discourse of this correspondence is firmly embedded in the collectivist ideological matrix of cultural nationalism; on the other, the authors of these letters present themselves as completely individualised authorial subjects. I focus on the correspondence from the personal archive of Josip Cimperman, in which I observe these interweaving aspirations and search for an ideological element that made their coexistence possible.
V razpravi obravnavamo ustvarjanje ruskega pisatelja in publicista Zaharja Prilepina, ki s svojstvenim razumevanjem odnosa med literaturo, stvarnostjo in biografsko izkušnjo na nov način osmišlja ...tudi odnos med literaturo in vojno. Ob osvetlitvi avtorjevega razumevanja »kliničnega« realizma predstavljamo Prilepinovo vojno prozo kot udejanjenje modela avtobiografskega junaka, ki v času kaosa in zmede svoj sistem vrednot vzpostavi v moški mikroskupnosti, ki jo ključno zaznamuje izkušnja razreševanja konflikta s fizičnim nasiljem. V nadaljevanju zagovarjamo tezo, da Prilepin podoben model razumevanja konstrukcije identitete uveljavlja tudi v svoji publicistiki, oba vidika - literarni in publicistični - pa lahko predstavljata zanimiv izziv za obravnavo z vidika odnosa literature in etike.
Članek obravnava opis sedmih slik z Jazonovega plašča v Apolonijevih Argonavtikah (1.721–68). Posvečen je predvsem funkciji samega opisa in položaju opisa v širšem kontekstu pesnitve. Vsaka slika ...prikazuje mitološko zgodbo, ki se vsebinsko ali metaforično navezuje na določene dogodke v Argonavtikah. Notranja meja, ki loči opis od pripovedi, je večinoma precej nedoločljiva. Pri posameznih opisih slik se narativni in opisni deli prepletajo znotraj samega opisa. Ker to pomeni soprisotnost dveh medijev, verbalnega in vizualnega, skuša avtorica izslediti možne neposredne likovne vplive ali vsaj vpliv posameznih ikonografskih motivov, predvsem pa pokaže, kako se v opisih prepletajo sredstva likovnega in verbalnega, kateri so tisti elementi, ki ustvarjajo vizualne učinke, ter kako prepoznamo »slikovni realizem«.
Prispevek najprej predstavi Foucaultovo dvojno pojmovanje heterotopije in Böhmejevo razumevanje atmosfere v okviru ekološke estetike narave, nato se osredini na heterotopije vrtov v Tavčarjevih ...črticah in noveletah ter jih opazuje tudi z ekokritiškega vidika. V čustveno, mestoma impresionistično ubesedenih vrtovih, ki referirajo tudi na stvarne lokacije, je prepoznavna matrica locusa amoenus. Zapisujejo se kot drugi prostori, največkrat v vlogi romantične heterotopije, kar pomeni, da od referenčnih družbenih prostorov 19. stoletja niso povsem izolirani, ampak vzpostavljajo z njimi relacijska razmerja, jih zrcalijo in spodkopavajo.
Leta 1938 je Anton Ocvirk zapisal: »Preenostranski, v subjektivni kaos zama- knjeni modernizem se je moral docela umakniti zivim problemom neposredne seda- njosti. Zna?ilen primer tega preobrata ...predstavlja knjiga "Sedem mladih slovenskih pisateljev".« Z izrazom »preobrat« je bil misljen prehod od subjektivisti?nih smeri (simbolizem, ekspresionizem idr.) v pripovednistvu in knjizevnosti sploh k stvarnej- semu upovedovanju. Ocvirk je med zna?ilnostmi »preobrata« navedel: usmeritev »v novo, socialno stvarnost, v doumevanje tega, kar je v tesni zvezi z vitalnimi vprasa- nji danasnjega ?loveka« (oCvirK 1938: 597). Po mojem je beseda »preobrat« (za kar v sklepu razprave predlagam ustreznejse ime) primerna ze ob Kuharjevih Povestih iz leta 1925. Zbirka je bila v tistem ?asu domala prezrta in tudi pozneje je bila kar pozabljena. Na to je v uvodni besedi Prezihove zbirke Samorastniki (1940) opozoril Josip Vidmar: »Prezihov Voranc vendar ni popolnoma nov ?lovek v nasi knjizevno- sti, ?etudi je ostal pri svojem za?etku malodane neopazen« ( vidmAr 1951: 404). ena- ko je pozneje menila Marja Borsnik: »Leta 1925 objavi Lovro Kuhar svojo prvo, v osrednji javnosti precej neopazeno knjigo realisti?nih Povesti« (BorsniK 1963: 100). Tako mnenje je ob iskanju vzrokov za neopaznost izrekla se vrsta literarnih zgodo- vinarjev, npr. Anton Slodnjak, Joze Koruza, Franc Zadravec idr. Miran Hladnik je glede neodmevnosti prve Kuharjeve knjige menil, da je bila preuranjena, »socialni realizem je namre? postal aktualen sele v tridesetih letih skozi publicistiko mlajsih levi?arskih avtorjev, zlasti Iva Brn?i?a« (hlAdniK 1993: 45). Kuhar je v Ljubljanski zvon vstopil v letu 1913 (prej je ve?inoma objavljal v Do- ma?em prijatelju) s Tadejem pl. Spobijanom, kratka pripoved Za delom v Ljubljan- skem zvonu 1914 pa je ze z naslovom povedala, da gre za delo, brezposelnost, za boj za vsakdanji kos kruha. Lokacijsko je segel v Trst, kjer delavci pred tovarno ?akajo, da bi dobili delo. Zaledje je avtobigrafsko, med ?akajo?imi je tudi prvoosebni pripovedovalec. Pripoved se kon?a v negotovosti, vendar ostaja upanje za jutrisnji dan. Pripovedovanje je dramati?no napeto v za?etku, nato se z vse manjsim upanjem umirja. V kratkoproznem modelu je pisatelj ostajal v okviru ze znanega, prav tako je v ospredju mimezis stvarnega zivljenja. Malo ve? se ukvarja s psihologijo delavske mnozice, ki nastopa pred tovarno: pri ljudeh opaza zavist, skodozeljnost, celo sovra- stvo, vse je porojeno iz stiske, ki jo v ljudeh povzro?a socialna krivi?nost. Kuhar se giblje v smeri novega realizma. Jasno je videti, da se je povsem usmeril v epskost in da ga cankarjanska lirskost ni privla?ila. To je nazorno videti tudi v kratki pripovedi Borba (LZ 1921; 7400 besed), ki jo zaznamujejo lastnosti, zna?ilne za novi realizem. Marja Borsnik je pisala o razliki med klasi?nim in modernim realizmom. To drugo ime je kot delovno poimenovanje namenila pojavom novega realizma v najrazli?nej- sih variantah v tridesetih letih. Ob obravnavanju pomembnejsih pisateljev, ki so bili rojeni v devetdesetih letih 19. stoletja, je omenjala tudi Lovra Kuharja. Za te pisatelje je trdila, da so ostajali »vsaj do dvajsetih let zvesti "modernisti?no-realisti?ni" tradi- ciji, le Kuhar gre ze skoraj od po?etka ne le idejno, marve? tudi stilno povsem lo?eno, gorkijevsko pot« (BorsniK 1963: 91). To stopnjo svojega pripovednega razvoja je Kuhar sklenil s »kmetsko sliko« Vo- dnjak (Pod lipo 1926, 3800 besed). Zanimivo je, da je bil Vodnjak edina pripoved, ki jo je od »starejse« produkcije sprejel v zbirko Samorastniki. Pripoved je prispodoba kme?kega »trdega zivljenja« in »neznosnega trpljenja«, med drugim tudi zato, ker pri hisi ni bilo vode. Pisatelj si je izbral odlo?ilni trenutek v zivljenju Borovnikovih: ko mladi gospodar uresni?i o?etovo predsmrtno sporo?ilo, kje naj koplje, da bo prisel do vode, in s tem sebi in potomcem omogo?il manj trdo zivljenje. V uvo- dnem delu Kuhar opisuje Borovnikovo kmetijo, tezave z obdelovanjem in rodno- stjo zemlje ter s pomanjkanjem vode, ozna?i ljudi, nato pa pripoveduje, kako mladi Borovnik koplje vodnjak. Stvarno pripoveduje o posameznih fazah napredovanja v globino, dokler po dobrem mesecu dni iz globo?ine ni slisati »divji krik: Voda - voda!« Borovnik prizadeto dozivlja mu?ne trenutke dvoma in olajsujo?e trenutke upanja. Ob tretjeosebnem pripovedovanju pisatelj navrze nekaj kratkih pripovednih scen (prihod tesarja Krivonoga, stri?ev obisk, no?ni pogovor mladega Borovnika z zeno), ki slikovito ponazarjajo nihanje med dvomi in upanjem. Borovnik vedno znova najde mo? za vztrajanje v sebi, v svoji trdni volji in v cilju. Pripovedovalec sledi ?asovni dinamiki z mnogimi ?asovnimi prislovi in sintagmami, s katerimi uvaja posami?no dogajanje, npr. potem, do nedelje, naslednji dan, popoldne, ne- kega jutra, drugo jutro, drugi teden, naslednji teden, nekega dne. po kulminaciji (»voda«) je dogajanje upovedeno naglo in lapidarno: voda se je mo?no razlivala naokoli, kopa? je utonil, ni ga bilo mogo?e resiti, temu sledi ugotovitev o pogrebu. V Borovnikovo zmago in nesre?o je morda vtkano sporo?ilo, da je z nehotenim zr- tvovanjem sredis?nega akterja odprta pot v prihodnost nadaljnjim rodovom. Konec, ki je tragi?en za posameznika in upajo? za druge, zbuja vprasanje, ali je bilo res nuj- no boljso prihodnost ljudi na kmetiji dose?i s tragi?nim propadom osrednje osebe. Domnevamo, da sre?en konec verjetno ne bi adekvatno odseval prav ni? spodbudne takratne stvarnosti. Naj za konec dodam se nekaj o terminologiji. Doslej se je za del obdobja med vojnama uveljavilo poimenovanje socialni realizem, in to kljub temu, da je bilo ves ?as kar nekaj pomislekov. (zAdrAveC 1999: 160-68; 1987: 13-35) Gotovo je bil naj- tehtnejsi pomislek Aleksandra flakerja (1987: 57), ki je menil, da je atribut »soci- alen« odve?, saj ni realizma, »ki ni "socialen", ker je sam pojem mogo?e razume- ti kot dominacijo struktur s socialno-psiholosko motiviranimi zna?aji kot njihovo okostnico«. Zelo smiselna je oznaka, ki jo je predlagal Bojan stih (1987: 137), tj. »socialnokriti?ni realizem«. V bistvu je nazoren in poveden, ker poudarja eno najpo- membnejsih lastnosti knjizevnosti v obravnavanem obdobju: kriti?nost do sodobne druzbe. Po moji presoji pa je primernejsi izraz novi realizem, ki lahko zaobjame vso niansiranost realisti?nih variant med vojnama. Razumljivo je, da je treba vsako razli?ico posebej opredeliti in jo opremiti z imeni nosilcev (zgled je Zadravec 1987). Prepri?an sem, da je tako poimenovanje v duhu tistega, kar je Marja Borsnik zelela razmejiti z izrazoma »klasi?ni« realizem 19. stoletja in »moderni« realizem 20. sto- letja. Mogo?e problem zahteva ponovno razpravo.
Po letu 1945 so izrazito marksisticne rekonstrukcije knjizevnosti v pomanjkanju socialisticno realisticnega koncepta v literaturi skovale terrain »antifasisticna literatura« ter v ze napisanih delih ...kot zgled izpostavljali zgolj to komponento. Iz danasnje Perspektive paje razvidno, da izrazanje protifasisticnih stalisc ni bila edina naloga poezije tega obdobja, temvec so pesniske zbirke prinasale resnicno, univerzalno pesnisko poslanstvo prav s svojo raznorodnostjo in celovitostjo. V svojem bistvu so bolj kot protifasisticno idejo obsegale izraz eksistencialnega nemira zaradi stanja druzbe in sveta ter prinasale raznovrstne analize ne le neuspeha ideje humanizma, temvec tudi cloveka kot posameznika. Hkrati pa so se pesniki zavzeli za odgovorno iskanje moznih izhodov iz vojnega prepada. V sinteticni podobi je to poslanstvo izpolnil ze Valentín Beniak s pesnitvijo Zofia (1944), se bolj poglobljeno pa se zrcali v zbirki Jána Smreka Studna (1945) z vitalisticnim izhodiscem. Tenkocutno zaznavo razclovecenja in nerazsodnosti cloveka v vojni je izpovedal tudi Emil Boleslav Lukác v zbirki Bábel in v pesnitvi Stlp hanby.9 S ponujenim krscanskim zgledom kot moznostjo za spravo sveta in cloveka je ponudil pravzaprav takrat ze skoraj (ideolosko) nemogoc izhod. Podobno so se resnosti stanja duba zavedali tudi pesniki katoliske moderne (Pavol Gasparovic-Hlbina, Ján Haranta in Janko Silan), ki so iskali zavetje pred raztrescenim svetom pri Bogu in v krscanski veri.10 Drugacno moznost resitve sveta in iskanja tolazbe je ponudil Ján Kostra z zbirko Presila smútku (1946). Zatekel se je k »veri v zakone naravnega delovanja«, ki pa ni vodila h »globljemu spoznanju cloveka« (Jozef Felix 1965: 95), ampak, nasprotno, h globokemu obcutku eksistencialnega nemira, ki je prehajal celo do eksistencialne melanholije. Ob omenjenih pesnikih so bill sicer tudi drugi podobni poskusi, predvsem mlajse generacije (npr. Milos Krno, Miro Procházka, delno se Ivan Teren), toda ti so se kmalu odvrnili od tenkocutnega iskanja kriticnega duhovnega polozaja in se zatekli k naivni veri v »boljso socialisticno prihodnost«. V starejsih (rezimsko korektnih) pregledih proznega ustvarjanja se podobno kot v poeziji pojavlja trditev, da se je v casu po drugi svetovni vojni vsa pozornost usmerila v obnovo kontinuitete socialisticnega realizma in njegovega zavzemanja vodilnega polozaja v literaturi, razmeroma veliko pestrost proze11 pa so oznacevali za skoraj preziveto. (P. Stevcek, S. Smatlàk) Glavno in edino smer v prozi naj bi potrjevala delà Fraña Kráfa (Stretnutnie, 1945), Petra Jilemnickega (Kronika, 1947), Dominika Tatarke (Farská republika, 1948) in Vladimírja Mináca (Smrf chodípo horách, 1948). Na prvi pogled se je zdelo, da je kljucni udarec lirizirani prozi tik po vojni zadal ze J. Felix,12 ki je pozival k »novemu realizmu« in »naravnost v sredisce zivljenja«, toda se bolj neizprosni so bilí v kasnejsih kritikah Daniel Okáli, Michal Chorváth in Andrej Mráz. Kljub narascajocim pritiskom na literaturo, so pisatelji se nekaj casa nadaljevali svojo umetnisko udejstvovanje po lastnih merilih in predstavah, saj je neodlocenost boja za politicno prevlado med letoma 1946 in 1948 se dopuscala vec razlicnih vrednostnih in politicnih usmeritev. Slovaska dramatika je v casu II. svet. vojne poleg satirienega spopadanja z oblastjo zacela s pomoejo filozofsko obarvane alegorije zaznavati ne le groznje s strani agresorskega fasizma, temvec tudi notranjo nepripravljenost za spoprijemanje z moznostjo katastrofe ter z etieno in svetovnonazorsko krizo (npr. Ivan Stodola, Július Bare - Ivan, Peter Karvas). Zaradi te nepripravljenosti tudi v povojnih letih v igrah prevladuje tematika iskanja poguma za druzbeno obvezujoce dejanje, v ospredje pa se je vse bolj postavljala problematika eksistencialnega nemira, ki je opazna predvsem v delih dveh avtorjev. Prvi, J. Bare - Ivan, je pripadnik starejse generaeije, ki mu uspe zacutiti nemir, povezan s kritienim stanjem duha, ki ga izpelje v svarilne vizije katastrofe. Notranjo tragieno razdvojenost cloveka med upanjem in dvomom, ki jo je ze prej uprizoril (Matka, 1943 in Neznámy, 1944), je se izostril v filozofski drami Dvaja (1945). Z alegorieno igro Veza (1947) pa je preigraval komunistiene obljube enakosti, bratstva in blaginje s prikazom cloveka, ki se ni zmozen otresti svojih predsodkov, zavisti in predvsem obeutka krivde. Ob umanjkanju posluha in razumevanja za refleksijo clovekove krize so komunisti Barca - Ivana izobeili iz literarnega kroga. V opisanih politicnih okoliscinah so bile do konca leta 1950 ukinjene vse celice demokraticnega literarnega zivljenja. Najprej so bile nacionalizirane privatne zalozbe in ustanovljene nove, ki jih je oblast lazje nadzirala, podobne »prenove« pa je bil delezen tudi revijalni tisk, pri cerner se je po letu 1948 obdrzala le revija Slovensképohl'ady, ki jo je izdajala Slovaska matica. Vse redakcije so morale posiljati tekste uradnim lektorjem, nad ideolosko integriteto tiska je bedel Drzavni zalozniski nadzor. V okviru ideoloskega boja so bile ukinjene stevilne kulturne institucije in namesto stanovskih pisateljskih organizacij (Spolok slovenskÿch spisovatel'ov in Umelecká beseda slovenská) je drzava leta 1949 ustanovila Zvezo ceskoslovaskih pisateljev s slovasko sekcijo. Pogoj za vstop v zvezo je bilo pisno soglasanje z método socrealizma, zveza paje organizirala solanje za pisatelje, natecaje, studentske izmenjave in bivanja na gradbiscih, v tovarnah, zadrugah ipd; med pisatelje so se prikradli pojmi letne ocene delà in bilancno vrednotenje ob koncu petletke. Kljub vsej politicni tendencnosti kulture ne moremo mimo dejstva, da so Slovak! na racun megalomanskih naklad in organiziranih literarnih vecerov pred mnozicami delavcev prav v socializmu postali narod, ki masovno bere. Za dokaz ne sluzi le porast stevila javnih knjiznic in podatki o izposoji, temvec tudi podatek, da so temeljna delà slovaskih in tujíh avtorjev izhajala v nakladah 50.000 in vec izvodov. Na zalost pa je kvantiteta nemalokrat prevladala nad kvaliteto.
Orkestralni opus uvršča Demetrija Žebreta (1912–1970) med osrednje slovenske glasbene moderniste 1. polovice 20. stoletja. Prispevek poskuša odgovoriti na vprašanje, kako se je spremenil slog ...skladatelja v njegovih orkestralnih delih od leta 1944 naprej, zlasti v simfonični pesnitvi Svobodi naproti (1944), ki je tipičen primer umetnine v presečišču zmernega modernizma in socialističnega realizma na tematiko NOB.
Ce velja teza, da so »v knjizevnostih Srednje in Vzhodne Evrope byronovske oblike epike pomagale realisticnemu romanu« (Neupokojeva 1973: 42), je bil byronizem in njegove ustvarjalne metode v ceskem ...okolju znan po posredovanju zgledov iz evropskega konteksta, vkljucno z Mácho. Byronova dela so bila dostopna vecinoma v poljskih in nemskih prevodih, neredko tudi v originalih. Pogostnost Byronovih prevodov je narasla ravno v 50. letih 19. stoletja; prvi celotni prevod Neveste iz Abide je izsel leta 1854 po zaslugi J. V. Frica. Starejsa pozitivisticna dela (J. Durdík, J. Vlcek, M. Zdziechowski itd.) so opredeljevala Byronov vpliv na cesko poezijo (zlasti na Pflegra) kot nefunkcijsko presaditev zanrskega modela lirsko-epske povesti. V resnici je slo bolj za zavedno izrazeno idejno sorodnost, za spontani izraz umetniskega obcudovanja osnovnih potez byronovske poetike, ki zajema tako naravno liriko melanholicne zalosti kot revolucijski titanizem vnetega upora proti vsem vrstam nasilja in zatiranja. »Danes je poseben dan. Do konca sem namrec prebral Byrona«, je ze leta 1853 v svoj dnevnik zapisal devetnajstletni Pfleger. »Kako me je prevzel ta mocan duh ... njegove pesmi se tako gorece zavzemajo za svobodo ... njegova Lirika me je cezmerno prevzela« (Velemínský 1901-1902: 256). Pflegrovo vrednotenje Byrona je nehote opozorilo na izbirni vidik recepcije, tj. na specificno narodno in individualno obliko t. i. byronizma. Medtem ko je bil v anglosaski sferi pesnik razumljen kot avtor na meji med klasicizmom in romantiko in sta bili v njegovem ustvarjanju poudarjeni subjektivna in aristokratska plast, je bil Byron v srednjeevropskih knjizevnostih pod pritiskom domacih razmer pojmovan kot slogovno »cist« romantik, njegovo ustvarjanje je postajalo sinonim pravicnega boja za clovesko in narodno svobodo, tj. boj za ideale, ki so bili lastni ravno majevcem. Dejstvo nespornega vpliva Byronovih del na mlado literarno inteligenco 50. let ne smemo interpretirati enostransko ali nekriticno precenjevati. »Nekdaj se je v nasih krogih govorilo o Byronu kot o nekem dvomljivem talentu, za katerega je bilo znacilno, da je bil razrvan«, je zapisal V. Hálek v N arodnem casopisu 1874. »Tega Byrona je pri nas presegel vsakdo, ki ni bil razrvan« (Hálek 1954: 152). Postopno sprijaznjenje z byronizmom na Ceskem je obenem pomenilo tudi njegovo preseganje: byronski junaki so bili reseni oznak vsesplosnosti in umesceni v konkretno okolje ceske realnosti. Narodni prerod, nanasajoc se na cesko ali slovensko oz. srednjeevropsko situacijo, lahko upraviceno razumemo kot osrednje obdobje katere koli novejse zgodovine, na zacetku katerega nekaj intelektualcev razglasa svoje »domoljubne« teznje in na koncu katerega stoji skupnost v obliki moderne (drzavljanske) druzbe, tj. konstituiran narod z vsemi bistvenimi atributi, vkljucno z lastno kulturo in tudi knjizevnostjo. Pot od zacetne tocke »prebujenja« do stanja nedvomnega obstoja naroda ze stoletja vznemirja raziskovalce najrazlicnejsih strok, ki razpravljajo o tem, ali je bil ta proces rezultat genialnih dejavnosti pescice posameznikov, nekaksen »cudezni« otrok, cigar zorenja ni bilo mogoce vnaprej napovedati, ali pa gre za mehanicni odtis spremembe druzbeno-ekonomskega gibanja, ki je z modifikacijami in zanrskim premikom zajel vse plasti narodne skupnosti. Narodni prerod - poenostavljeno povedano - je zapleten proces konstituiranja moderne, socialno-ekonomske druzbe, katere osno- va postaja tretji in nato cetrti stan, ki se skupno opredeljujeta kot narod, razumljen v smislu skupnosti enakopravnih drzavljanov. Transformacija poznofevdalne druzbe v mescansko ali ce hocemo kapitalisticno je v evropskem kontekstu, kot vemo, potekala na dva nacina: 1. francoski model drzavnega naroda, ki se je vecinoma uveljavljal v zahodni Evropi, je pomenil kontinuiran prehod iz ene etape v drugo z reformami ali revolucijo: oblikovanje naroda ni njegov »prerod« ali njegovo »prebujenje «, temvec prej rezultat naravnega zgodovinskega procesa, ki ga opredeljuje zlasti nepretrgana tradicija kulture v lastnem »literarnem« jeziku kot rezultat uspesne socialne mobilnosti; 2. tip »majhnega naroda«, kamor spadata t. i. ceski in slovenski primer, kjer se proces oblikovanja zacenja v primerjavi s prvim tipom z doloceno »zamudo«, s faznim zamikom, in to se v kontekstu poznofevdalne druzbene strukture. Narod je k svoji drzavnosti zaradi odsotnosti lastnih elit le usmerjen, sociologi govorijo bolj o narodnem gibanju, ki svoje jezikovne, socialno-kulturne in pozneje politicne zahteve postavlja s polozaja etnicne skupine. Ceski zgodovinar M. Hroch razlikuje tri osnovne faze narodnega gibanja: 1. faza znanstvenega zanimanja (A); 2. faza narodne agitacije (B) in 3. faza mnozicnosti (C), ko se z narodno idejo poistoveti siroka plast druzbe (Hroch 1999b: 46-47). Toda niti zakljucek tega procesa z zadnjo fazo ne pomeni celovitega obstoja naroda, tj. dosego lastne drzavnosti v polozaju vodilne etnije. Koncana je zgolj transformacija etnicne skupine v moderni narod v obliki drzavljanske (kapitalisticne) druzbe, ki se je dokoncno razsla s fevdalno socialno- ekonomsko strukturo.
Identificirani zanimivejsi kolokatorji prislovov zgoraj in spodaj so: a) samostalniki, ki poimenujejo dele besedila oz. neko upodobitev, npr. slika zgoraj (tako se: pasica, stran, fotografija, rob: ...b) glagolska primitiva bid, imeti, npr. biti spodaj: c) glagoli cutnega zaznavanja, npr. gledati: c) glagoli, ki ubesedujejo clovesko besedilno delovanje, npr. pisati, pripisati, objavljati, napisati: d) izglagolski stanjski pridevniki, npr. naveden, omenjen, nastet, opisan, citiran,podpisan: e) prostorska predloga od, v, npr. od zgoraj, spodaj v; f) krajevni prislovi, npr. desno, levo, visoko, dalec, globoko, in g) krajevni zaiinki, npr. tarn, tu. Prislova zgoraj in spodaj sta pogosto sestavini stalnihbesednihzvezinfrazeoloskihenot, npr. od zgoraj navzdol, od spodaj navzgor: zgoraj brez brez modrcka', spodaj brez brez spodnjic', nekdo/tisti/on/oni tam zgoraj bog', nekje tam zgoraj 'nebesa'.15 Pregledane najpogostejse zveze z izbranimi prislovi, prislovnimi zaimki in pridevniki pokazejo v paru presenetljivo visoko identicno realizacijo najpogostejsih (prostih) besednih zvez, tudi ob zgolj statisticni omejitvi na pet najpogostejsih kolokatoijev, npr. razmeije a) zgoraj - spodaj, npr. slika.fotogr afija, stran zgoraj/spodaj biti, imeti zgoraj/spodaj, zgoraj/spodaj napisati, pripisati: zgoraj/spodaj naveden, omenjen, opisan: od zgoraj/spodaj levo, desno, dalec zgoraj/spodaj tarn, tu zgoraj/spodaj b) spredaj - zadaj, npr. biti, imeti, sedeti spredaj/zadaj: dalec spredaj/zadaj: tam spredaj/ zadaj: spredaj/zadaj od, za, v; c) le\'o - desno,16 npr. le\'otdesno biti: levo/desno zaviti, zapeljati: le\'otdesno spodaj, zgoraj: na, v levo/desno: levo/desno od. Posamezni protipomenski pari spadajo v isto pomensko polje, saj temelji na pripadnosti skupnemu pojmovnemu polju, kot navaja ze A. vidovic Muha (2000: 169) za par dolg - kratek. V slovarskem pomenskem opisu se v teh primerih zdi smiselno ohraniti podatek o medleksemskem pomenskem razmeiju in ga tipolosko ustrezno prikazati; v SSKJ, ki oznacuje dve skupini protipomenk, tj. skrajnostne in dopolnjevalne (Vidovic Muha 2000: 174), je npr. s kvalifikatoijem antonim (ant.) oznaceno razmeije zgoraj - spodaj. Referencna tocka prislova zgoraj je v povedi (1) vezana na govorcevo zaznavanje prostora ('nad mano'), v povedi (2) pa na zaznavanje casa ('prej'). Prim. SSKJ (gesli zgoraj in spodaj), kjer je casovna dimenzija vkljucena v opis ponazarjalnih zgledov zgoraj nave deni podatki 'v predhodnem, dotakratnem besedilu', opombe glej spodaj V predhodnem, dotakratnem besedilu'. Raba izglagolskega pridevnika v prislovni zvezi tipa zgoraj ncn'eden, ki je bila tudi s korpusno analizo identificirana kot pogosta (prim. 2.2), tipicno indicira mestovno (ne prostorsko) referencno tocko With a linguistic pragmatics approach, which explains the meaning of linguistic components relative to the participants of communication and the context of their use, the article analyzes lexicalized Slovene speech acts with spatial reference. The study included place adverbs and adverbial phrases, e.g., tukaj 'here', tam 'there', tja 'there', blizu 'close by', dalec 'far', na levo 'to the left', na desno 'to the right'; prepositions expressing spatial relationships, e.g., pred, 'in front', za 'behind', od 'front', do '(up) to'; and some verbs of motion, e.g., priblizevati se 'to approach', oddaljevati se 'to distance oneself', dohitevati 'to catchup', prehitevati 'to pass up'. The conceptual structuring of space and the expression of spatial relationships in Slovene are largely based on dynamic, relative understanding of space, which is not ab-s solute, but depends on the observer and the temporal dimension (Minkowski's space vs. time). Hence the lexicalization of spatial relationships is enabled and supported by the speaker's egocentric view of the surrounding space. The results of the study that reveal the dimension of the speaker's egocentric view of the surrounding space and the conception of spatial relationships in Slovene have a direct application in lexicography, i.e., in treating the group of spatial (deictic) components.