Osrednji slovenski literarni časopis je izhajal mesečno. Po prenehanju izhajanja Stritarjevega časnika Zvona, so Josip Jurčič, Fran Levec, Janko Kersnik in Ivan Tavčar ustanovili literarno ...svobodomiselno revijo, sprva kot glasilo realistov. Poleg leposlovja, je vseboval tudi umetniško kritiko ter razprave in eseje o umetnostih. Sprva je bil bolj znanstveno usmerjen (Leposlovni in znanstveni list), kasneje se je omejil še na humanistiko (Mesečnik za književnost in prosveto), od 1931 (Slovenska revija) je objavljal tudi prispevke o aktualnih družbenih vprašanjih. V Ljubljanskem zvonu so objavljali pomembnejši slovenski pesniki in pisatelji: Anton Aškerc, Simon Gregorčič, Janko Kersnik, Ivan Tavčar, Janez Trdina, Oton Župančič, Ivan Cankar, Vladimir Bartol… Avtorji, ki so pisali o znanosti so bili: Fran levstik, Josip Apih, Ivan Šubic…
Gornjegrajski rokopisni zvezki – SI-Lnr, Ms 207, Ms 232, Ms 284 in Ms 285 – vsebujejo repertoar, ki je značilen za notranjeavstrijske glasbene vire. Tudi uporabljen papir je bil okoli leta 1600 v ...Notranji Avstriji močno razširjen, zato so gotovo tam tudi nastali. Še več, del rokopisa Ms 232 je mogel nastati na Kranjskem, kar nakazujeta zapisa aklamacij, v katerih je omenjen ljubljanski škof Tomaž Hren, in responzorij v slovenskem jeziku. Zaradi paleografskih značilnosti pa se zdi, da so tudi ostali trije zvezki nastali na Kranjskem, in sicer jih je domnevno prepisal Sebastian Kuglmann, pisar škofa Hrena.
Prispevek je prvi del predstavitve (opis rokopisa in črkopisa) delno ohranjenega prevoda francoskega polemičnega besedila Druxba Kraljevih urat neznanega kranjskega janzenističnega pisca, nastalega v ...zvezi z verskim sporom med jezuiti in janzenisti v opatiji Port-Royal des Champs v 17. stol. V privezku je besedilo S. Atanazi z opisom mučeniškega življenja škofa Atanazija Aleksandrijskega iz 4. stol. in dodano spremno pismo pošiljateljice rokopisa neimenovanemu duhovniku. Rokopis hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani, vključen je v Register Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja in datiran med leti 1820 in 1840. Osvetljuje v času intenzivnih prizadevanj za reformiranje slovenskega črkopisa novo vednost o zasebni ali v ožjem krogu uveljavljeni rabi razlikovalnih grafemov za sičnike in šumevce, ki se z eno izjemo ujemajo z dajnčico.
Nova prešerniana Miran Hladnik; Luka Zibelnik; Jana kolar ...
Slavistična revija,
03/2016, Letnik:
64, Številka:
3
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V prešernoslovsko evidenco sta prišli dve novi varianti Prešernovih rokopisov pesmi Dohtar in Slovo od mladosti. Poročamo, kako je do najdbe prišlo, opišemo rokopisa, predstavimo vse poznane variante ...obeh pesmi v preslikavi in v vzporednem diplomatskem prepisu. Z bližnjo infrardečo spektroskopijo papirja izključujemo možnost novodobne ponaredbe rokopisov. Prispevek sklepa verzološka analiza.
PDF