Köszeška sirotišnica je skupaj z gimnazijo, ustanovljeno 1741, imela zelo veliko vlogo pri šolanju prekmurskih Slovencev vse tja do 20. let 20. stoletja. Namenjena je bila za revne otroke in v njej ...se je šolala večina prekmurskih intelektualcev. Poimenovanje Kelcz-Adelffy se nanaša na dva dobrotnika: Imre Kelcz je bil györski kanonik, Anton de Adelfy pa kraljevi advokat, poročen z Ano pl. Gombossy iz Bakovec. V Prekmurju je imel velika posestva, vse svoje imetje pa je po smrti 1775, ker ni imel dedičev, dodelil köszeški sirotišnici z željo, da se vanjo sprejemajo predvsem otroci slovenskega (prekmurskega) rodu.
Poslopje Lichtenturna je nastalo iz prvotnih treh domcev, pritličnih stavb z ograjenimi vrtovi in njivami zadaj. Na posesti se je zvrstilo mnogo lastnikov. Nazadnje je leta 1795 postala last barona ...Lichtenturna in nato leta 1850 baronice Katarine Lichtenturn. Dedinja Lichtenturnovih posestev Marija Mahkot je leta 1878 poslopja darovala redu usmiljenih sester sv. Vincencija Pavelskega za vzgojo in pouk deklic sirot. Še isto leto je Mahkotova nadzidala nadstropje na vzhodni hiši in zgradila zahodni trakt in v njem namestila dekliško sirotišnico in šolo, ki jo je potrdil deželni šolski svet v Ljubljani. Temu je načeloval ljubljanski župan Laschan. Leta 1881 je šola postala javna in dvorazrednica, leta 1886 trirazrednica, leta 1895 štirirazrednica in nato 1896 petrazrednica. Leta 1896 so sezidali še novo dvonadstropno šolsko poslopje na dvorišču, ki je sprejemalo tudi zunanje učenke. Šola je leta 1902 postala osemrazrednica, leta 1919 pa petrazredna osnovna in štirirazredna meščanska šola. Povzeto po: J. Suhadolnik, N. Budna Kodrič: Poljansko predmestje. Zgodovinski in arhitekturni oris mestnega predela in objektov, lastniki hiš in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana, 2013, str.45-46, 253.
Cerkev sv. Vida je bila zgrajena leta 1797. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Šentvidu, ustanovljeno 1883, je društveni dom zgradilo 1887 in 1888. 1917 je bilo društvo razpuščeno. ...Stanovanja v društvenem domu so prodali Vincencijevi družbi. V prostorih doma so uredili Zavetišče sv. Jožefa za osirotele dečke. Fotografijo hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana v zbirki Fototeka.
Enainštirideseto poročilo Centralnega sveta in Vincencijevih konferenc za leto 1916. Izdala ga je Družba sv. Vincencija Pavlanskega za prostovoljno oskrbovanje ubožcev in mladinsko varstvo na ...Kranjskem. Vsebuje dejavnosti in podatke o prejetih darovih zavetišč in drugih dobrodelnih ustanov v Ljubljani in širše. Vincencij Pavelski (1581 – 1660) iz vasi Pouy v južni Franciji je bil duhovnik, pridigar, misijonar. Okoli 1617 je sprejel majhno župnijo Chatillon blizu Lyona, kjer je ustanovil prvo bratovščino gospa krščanske ljubezni. Vincencij je utemeljil ustanove, kot so Družba misijonarjev, Družba usmiljenih sester ter Bratovščine gospa krščanske ljubezni. Filip Godini mu je zaupal zapornike in galjote. Vincencij je nadaljeval z ljudskimi misijoni. Za blaženega je bil razglašen 13. avgusta 1729, za svetnika pa 16. junija 1737. Papež Leon XIII. ga je imenoval za zaščitnika vseh krščanskih dobrodelnih ustanov.(Povzeto po: http://www.usmiljenke.si/?id=21&fmod=1.)
