Članek se ukvarja s položajem naslonskega niza v vezniškem stavku v slovenski zloženi povedi. Mesto veznika definira kot ničto mesto na začetku stavka, naslonski niz pa stoji na prvem ali drugem ...mestu, torej takoj za veznikom ali za prvim stavčnim členom. Članek pokaže položaj naslonskega niza glede na skupine razmerij, v katerih se pojavlja, v prirednih razmerjih pa opiše še položaj naslonskega niza glede na število in ponavljanje udeležencev. Glavno vlogo pri položaju naslonskega niza imata razmerje med stavkoma in veznik.
Prispevek obravnava povedkov prilastek v slovenščini. V prvem delu opiše njegove lastnosti, drugi del pa je namenjen korpusni analizi, pri kateri smo se trudili najti čim več primerov povedkovih ...prilastkov. Poleg pridevnikov in samostalnikov, ki nastopajo v povedkovem prilastku, obravnavamo tudi glagole, ki nastopajo v jedru povedka. Najpogosteje v jedru povedka nastopajo glagoli procesov in premikanja. Najpogostejši pridevniki v povedkovem prilastku označujejo začasno lastnost.
Prevajanje normativnih pravnih besedil se podreja strogim pravilom, ki se nanašajo predvsem na visoko mero natančnosti teh prevodov z vidika vsebine in jezikovne točnosti, kar izhaja iz dejstva, da ...so ti prevodi pravno zavezujoči. Pravni jezik, kamor štejemo tudi jezik normativnih pravnih besedil, ima določene ključne značilnosti. Mednje štejemo nominalizacijo in prisotnost kompleksnih samostalniških struktur ter pogosto rabo trpnika. Ker se skladenjski sistemi jezikov se med seboj razlikujejo, lahko pri prevajanju določb v mednarodnih pogodbah pričakujemo razlike med skladenjskimi strukturami povedi in stavkov v izhodiščnem jeziku in skladenjskimi strukturami v njihovih prevodih. Namen tega prispevka je prikazati rezultate kvantitativne in kvalitativne analize skladenjskih prevodnih premikov na skladenjskih ravneh povedi in stavka v slovenskih prevodih določb iz mednarodnih pogodb, napisanih v angleščini kot pravni lingvi franki. Za potrebe raziskave smo izdelali manjši enosmerni vzporedni korpus, ki je vseboval enostavčne povedi kot pogosto vrsto povedi v mednarodnih pogodbah. Glavna ugotovitev glede strukturnih premikov naše raziskave je, da se glede na angleške izhodiščne povedi v slovenščini večinoma ohranja enostavčna povedna struktura. Do premikov v zloženo povedno strukturo v slovenščini pa pride, kadar je kompleksno zložena samostalniška fraza v angleščini prevedena kot podredni stavek v slovenščini. Na ravni stavka so premiki posledica spremembe zaporedja stavčnih členov ali pa posledica spremembe angleške trpne glagolske oblike v slovensko tvorno glagolsko obliko. Vendar tudi na tej ravni premiki niso pogosti. Iz teh ugotovitev sklepamo, da se prevajalci glede skladnje držijo načela visoke natančnosti prevodov normativnih besedil z vidika ohranjanja zaporedja podanih informacij ob upoštevanju zakonitosti pravne slovenščine.
Prispevek ima namen predstaviti (oblikovno in funkcijsko) tipologijo in z njo problematiko enostavčnih povedi, ki se pojavljajo v prvih dveh knjigah v slovenskem jeziku: v Katekizmu in Abecedniku ...Primoža Trubarja iz leta 1550. Prikaz tematsko razširja in hkrati dopolnjuje poznavanje skladenjske ravnine slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, kakršno so poleg Bohoričeve slovnice oblikovale dosedanje raziskave skladnje v samostojnejših Trubarjevih in Dalmatinovih besedilih, večinoma v prvi vrsti posvečene uporabljenim stilnim in retoričnim figuram.
Prispevek se opira na skoraj stoletje staro tezo Vinogradova in drugih ruskih jezikoslovcev, ki velja za slovanske jezike, namreč da bi bilo bolje kot o dvojici priredje – podredje govoriti o ...različnih stopnjah odvisnosti med stavki znotraj zložene večstavčne povedi. Tako lahko poleg stavčnočlenskih odvisnikov kot samostojno enoto vpelje (tudi) nematična nestavčnočlenska dopolnila; ta predlagana enota doslej še ni bila deležna podrobnejše sistematične obravnave. Članek poskuša zajeti čim več z vezniki in vezniškimi sredstvi (so)izražanih pomenov.
Naravna skladnja – stanje stvari leta 2017 Varja Cvetko Orešnik; Janez Orešnik
Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša,
07/2018, Letnik:
23, Številka:
2
Journal Article
Odprti dostop
Manjša skupina slovenskih jezikoslovcev raziskuje t. i. naravno skladnjo. Prispevek poroča o stanju stvari leta 2017. Večino razdelka I zavzemajo osnove naravne skladnje; razen tega je prikazana ...sinhrona (obliko)skladnja. Razdelek II opisuje doslej narejeno v okviru diahrone (obliko)skladnje. Razdelek III ponazarja, kako naravna skladnja obravnava slogovne razločke.
Prispevek skuša na nekaj jezikovnih pojavih predstaviti, kako si lahko prek lastnega narečnega govora lažje razložimo nekatere slovnične pojave v knjižni slovenščini. Naravno soobstajanje narečnega ...in knjižnega in primerjave med njima nam omogočajo boljše poznavanje in uporabljanje slovenščine nasploh. Sestavni del opismenjevanja je torej zagotovo tudi omogočenje, da čim prej vzpostavimo zdrav uzaveščen odnos med svojim narečnim krajevnim govorom, nadnarečnimi pogovornimi različicami in knjižno slovenščino, in posledično znamo vse te zvrsti tudi ustrezno uporabljati.
Čeprav je iz korpusa Gigafida 2.0 razvidno, da dvoji predlogi niso pretirano redki, jih dva pomembna jezikovna priročnika za slovenščino, Pravipis ter Jezikovna svetovalnica, uporabnikom in ...uporabnicam jezika odsvetujeta. V príspevku je raba dvojih predlogov analizirana z vidika skladnje predložnih zvez in semantike (dimenzionalnosti) predlogov, na podlagi analize pa je sledeč sodobnim teorijam normativnosti (gl. Mäkilähde idr. 2019) opravljena še raziskava sprejemljivosti dvojih predlogov na 104 respondentih. Izkaže se, da kljub porastu v njihovi pogostnosti raba dvojih predlogov ni bila v celoti normotvorna, obstajajo pa pomembne razlike pri sprejemljivosti njihove rabe tako glede na skladnjo kot tudi semantiko.
PDF
