In this volume leading researchers present new work on the semantics and pragmatics of adjectives and adverbs, and their interfaces with syntax. Its concerns include the semantics of gradability; the ...relationship between adjectival scales and verbal aspect; the relationship between meaning and the positions of adjectives and adverbs in nominal and verbal projections; and the fine-grained semantics of different subclasses of adverbs and adverbs. Its goals are to provide a comprehensive vision of the linguistically significant structural and interpretive properties of adjectives and adverbs, to highlight the similarities between these two categories, and to signal the importance of a careful and detailed integration of lexical and compositional semantics. The editors open the book with an overview of current research before introducing and contextualizing the remaining chapters. The work is aimed at scholars and advanced students of syntax, semantics, formal pragmatics, and discourse. It will also appeal to researchers in philosophy, psycholinguistics, and language acquisition interested in the syntax and semantics of adjectives and adverbs.
Dramski tekst kao lingvometodički predložak mogao bi u nastavi
skladnje biti uzorkom govorne rečenice ili teksta. Na osnovi takvoga predloška moglo bi se učiti o „nepotpunim” rečenicama, kakvima ...obiluje naša svakodnevna konverzacija. Mogla bi se također analizirati skladnja govornih rečenica potpunijega gramatičkog ustrojstva, i to ponajprije usporedbom s rečenicama iz drugih pisanih tekstova.
Prispevek ugotavlja odstopanja od veljavne norme v romanskih jezikih v treh skladenjskih pojavih, v sosledici časov, v rabi dvojne nikalnice, v sklonskih oblikah oziralnega zaimka, in sicer v ...romunščini ter v stičnih območjih slovanskega in romanskega sveta, razen romunščine danes samo še v Istri in v Julijski krajini. V obratni smeri pa ugotavlja taiste skladenjske kalke v slovenščini tega stičnega ali jezikovno mešanega ozemlja.
S pregledom slovenskih slovnic in nekaterih jezikoslovnih del predstavljam zgodovinski razvoj vezljivostne problematike, zlasti razvoj pomensko- in strukturnoskladenjske vezljivosti slovenskih ...glagolov, in ugotavljam, v kolikšni meri so naši slovničarji in jezikoslovci že uspeli opisati slovenske (predvsem strukturnoskladenjske) vezljivostne značilnosti. Pregled je namenoma kronološki, ker tako bolj jasno izpostavi nekatere zastranitve v razvoju vezljivostne teorije.