V prispevku je obravnavan izvor pripon -ar (kajžar, gruntar, kočar, bajtar), -lj-ar (kajžljar, kočljar, bajtljar) in -n-ar (gruntnar, kočnar, bajtnar) v narečni in knjižni slovenščini. Pripona -ar je ...bila namreč v slovenščino podedovana iz praslovanščine in skozi zgodovino slovenščine dodatno prevzemana iz (bavarske) stare, srednje in nove visoke nemščine, zloženi priponi -lj-ar in -n-ar pa sta v (narečno) slovenščino prišli iz (bavarske) visoke nemščine. Nadalje je na osnovi spoznanj germansko-slovanskega nadomestnegaglasoslovja podana natančnejša interpretacija starogermanskega vira praslovanske prevzete pripone *-aŕь.
V prispevku je prikazan govor kraja Kapele (SLA T349), ki spada v bizeljski govor kozjansko-bizeljskega narečja štajerske narečne skupine. Opisane so osnovne glasoslovne in naglasoslovne značilnosti. ...Podan je fonološki opis govora, in sicer na osnovi narečnega gradiva, ki ga je Andreja Radetič za potrebe Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA) zbrala leta 2002.
Prispevek osvetljuje principe, ki delujejo na določitev spola pri prevzemanju angleških leksemov v slovenščino. Pri določitvi spola samostalnikov se namreč pri prehodu iz jezikovnega sistema, ki ...uporablja naravni spol (angleščina), v jezikovni sistem s slovničnim spolom (slovenščina) praviloma ohranja biološki spol pri samostalnikih za bitja, spol samostalnikov, ki poimenujejo neživo, pa se oblikuje po drugačnih kriterijih.
Položaj dvojezičnosti v slovenski Istri se nedvomno spreminja, o čemer pričajo rezultati splošne mature iz italijanskega jezika, mnenje učiteljev italijanskega jezika in rezultati raziskav v ...preteklih letih. V prispevku opazujemo položaj dvojezičnosti pri dveh generacijah, in sicer pri mlajših od 20 let in starejših od 40 let, in se na podlagi izsledkov raziskave opredeljujemo glede položaja dvojezičnosti.
Osrednji cilj sodobnih psiholingvističnih raziskav sprotnega branja stavkov je odkrivanje, katere so glavne kognitivne omejitve pri uporabi skladenjskega znanja za dosego razumevanja. Ugotovljeno je ...bilo, da je lažje procesirati oziralne odvisnike, pri katerih je oziralno jedro povezano s skladenjskim mestom osebka, težje pa tiste, pri katerih je oziralno jedro povezano s skladenjskim mestom predmeta – hkrati pa je procesiranje sredinsko vstavljenih struktur težje od procesiranja desno vstavljenih. Obe razliki se očitno razkrijeta z metodo samotempiranega branja, pri katerem udeleženec na računalniškem zaslonu s pritiskanjem na tipko bere stavke besedo za besedo. S to študijo so razlike v procesiranju glede na vrsto in glede na mesto vstavljanja oziralnega odvisnika prvič obravnavane tudi v slovenščini.
V prispevku je prikazan krajevni govor kraja Večeslavci (SLA T397), ki spada v gorički govor prekmurskega narečja panonske narečne skupine. Opisane so osnovne glasoslovne in naglasoslovne ...značilnosti. Podan je fonološki opis govora, in sicer na osnovi narečnega gradiva, ki ga je za potrebe SLA zbrala Majda Domijan leta 1983.
V prispevku je prikazan krajevni govor kraja Bistrica ob Sotli (SLA T345), ki spada v bizeljski govor kozjansko-bizeljskega narečja štajerske narečne skupine. Opisane so osnovne glasoslovne in ...naglasoslovne značilnosti. Podan je fonološki opis govora, in sicer na osnovi narečnega gradiva, ki ga je Dragomira Kunej za potrebe SLA zbrala leta 1981.
V prispevku je prikazan krajevni govor kraja Žetinci – Sicheldorf (SLA T414), ki spada v prekmursko narečje panonske narečne skupine. Opisane so osnovne glasoslovne in naglasoslovne značilnosti. ...Podan je fonološki opis govora, in sicer na osnovi narečnega gradiva, ki ga je za potrebe Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA) zbrala Zinka Zorko leta 1988.
V prispevku je predstavljeno vprašanje določanja iztočnic za izbrane samostalniške tvorjenke (izpeljanke iz glagolskih kalkov, sestavljenke s predpono iz prislova, zloženke) glede na zapis skupaj ali ...narazen v obrnjenem slovarju Hipolita Novomeškega. Primerjalno je pregledana obravnava izbranih primerov teh tvorjenk v obstoječih slovenskih zgodovinskih slovarjih, na podlagi gradiva za obrnjeni slovar pa so izpostavljene dileme pri določanju iztočnic, zlasti vprašanje ločevanja zloženk od besednih zvez z netipično stavo samostalniškega prilastka.
PDF
