The monograph presents local dialects in Slovenia and Croatia. The local dialects researched which lie in the south of Slovenia are classified into northern part of Kostel dialect, which is a part of ...Lower Carniolan dialect group of Slovene language, according to traditional Slovene dialectology. Demarcation between Slovene (and Croatian) language and their dialects using political border between Slovenia and Croatia in this area is a reflection of solely sociolinguistic, not an all-encompassing linguistic thought, which would take into account developmental linguistic characteristics of these local dialects and demarcate between them on the basis of historical linguistic development. A hypothesis was to be proven, using defining characteristics of Slovene language system, that some of the local dialects, currently classified into West Goran subdialect of Goran dialect of Croatian language are, from linguogenetic perspective, a part of the same language system as the north part of Kostel dialect (according to old nomenclature) or Čabranka dialect (according to new nomenclature) - i.e., these local dialects are a part of Slovene language system and not Croatian Kajkavian regiolect. Sociolinguistic aspects of language or nationality were a subject neither of interest nor of research.
2.2.3.1 Glede izvora vprasalne prislova kod »ubi, sklon *k (*ide. *k-i-s) (Bezlaj 1982: 27)) ter navaja razlicne razlage jezikoslovcev. kopecný (1980: 371-76) za vseslovanski zaimenski prislov iz ...oblik k?de (slovensko koder < kodè-ze), k?du, k?dy (slovensko narecn kodi), k?da (slovensko koda in ko- daj) podaja slovensko obliko kod, sh. kud in kasubsk k?d (kqdka, k?dka (prav tam: 371), skrajsan iz katerekoli od navedenih oblik.10 Omenja, da so pri tem prislovu izkazani vsi trije pomeni in laliko zamenjuje tudi kje in kam, za 'kam' ne v zahodno- slovanskih jezikih in slovenscini, za 'kje' je razsirjen v poljscini, makedonscini in bolgarscini (prav tam: 373-74). Snoj ima psl. oblike *kçdÿ, *kodä, *kçdë, *kçdê, ki vsebujejo ide. vprasalni zaimek *k"o- ali *k"u-. in pripone *-ndhe (ki je izvomo razlicica pripone *-dhe, znane v ide. *k"u-d* llc. psl. ki>de 'kje'), kar se je laliko razvilo iz ide. *k"u-ndllc ali *k "u-ndc 'kam, kod' (2003: 288). Vanda BABic navaja znacilne prislovne pripone, ki so se v stari cerkveni slovanscini dodajale zaimenskim korenom za razlic- no dolocitev osnovnih zaimenskih pomenov, npr. za mesto pripone -de, ki »zaznamuje mesto glagolskega dejanja ali stanja«, -amo, tudi -emo, -odu, tudi -?de s pomenom smeri premikanja, prva prvotno za priblizevanje (h komu ali cemu draga za odda- ljevanje (od koga ali cesa kasneje obe za priblizevanje, dmga s predlogom ot? tudi za oddaljevanje (kamo 'kam', k?du, k?de 'kod', ot? k?du 'od kod' (Babic 2003: 223). mAtAsovic izvaja psl. *kundä, kar je okamneli orodnik ednine osnove *kunda-, iz ide. kwu-ndh-oh1 (2008: 249). 2.2.3.3 V16. stol. je kod tako vprasalni kot nedolocni, oziralni prislov in se pojavlja v 17, 18 in 12 delih, obliko koda pa poznata le Krelj in Juricic {Besedje 2011: 185). Ablativne zveze od kod so izpricane,11 do kod pa ne. Svetokriski ima glasovni dvojnici kod/kot (ob glagolu hoditi), pozna pa tudi predlozno rabo od kot kod x stavkih z vzroc- nimpomenom (Snoj 2006: 403). Pohlin ne navaja oblike kod, umetn tvoijeni sta nje- govi predlozni obliki, homonimni s casovnima prislovoma odklej, daklej 'od kod, do kod', ki ju v drugi izdaji opusti. Gutsmanv slovnici navaja le obliko od kod, v slovaiju 10 »Enako pa vprasalni kod, od kod in od kei 'od kje', Kopitar in Vodnik imajo vse tri: kod, od/ do kod, Dajnko kodi, odkod, Küzmic pa odkud/otkut (Irena Orel 2001: 44), slovar iztocnic za '(od)kod' nima, edino oziralni kod pri Ko sien (1848) (Novak 2006: 184). Pletersnikov slovar ima za kod se glasovno varianto ked in oblike z dodanimi obrazili oz. deikticno clenico -/: koda (Krelj), kodaj (Kastelec), kodi in kodik (vzhodnostajersko),12 samo dokod: poleg odkod se odkodaj (Kastelec), kec (= odkod, Miklosic (iz ked-ci)). Drugace obliko odkec izvaja Ramovs: *ot-ked-si (Ramovs 1935: 192). 7.2 V govorjenem jeziku je iz besedilnih zgledov v primerjavi z gradivom za SLA ugotovljena zivahnejsa izmenjava vseh treh PVPZ. Upada predvsem raba PVPZ kod, ki izkazuje najstevilnejso zastopanost in prepletenost prostorskih pomenskih sestavin, a ga v prekmurskem narecju ne poznajo (razen v obliki odkec 'od kod'). Zamenjujeta ga mestovni kje in smerni kam (pri istih govorcih nastopata tudi dvojnicno), ali pa se njegova raba omejuje na izrazanje izhodisca dejanja (od kod), pretezno v pomenu izvora/vzrocnosti glagolskega dejanja. Pomensko ga s kje povezuje sicer redko izrazena mestovnost (staticnost), s kam usmerjenost (dinamicnost), odpravlja pa se specializacija s sestavino razmescenosti v prostor in usmerjenega gibanja po prostoru (perlativnosti), pri dodani ablativni in adlativni sestavini (od kje, do kje) pomen ze eksplicitno izrazata predloga in oblikovno razlikovanje ni nujno (kod -> kje, podobno tudi tod -> tu, ondi/onod -> tam; od kod -> od/iz kje, do kod -> do kje, vzporedno od/do tod/ondod -> od/do tam). Nasprotno se na nekaterih podrocjih (rovtarske NS, posamicno dvojnicno tudi dolenjske, primorske, stajerske kod posplos na izrazanje umescenosti v prostoru in zamenjuje PVPZ kje. Smerni kam se ohranja in redko prevzema vlogo zaiinkov kje in kod, razen za ciljno mejo (kod -> kam, do kod -> do kam). Most notable in the modem spoken language are the decline or abandomnent of use of the semantic heterogeneous and specific pronoun kod and generalisation of use of the locative pronoun kje for expressing spatial distribution (kod (biti, se nahajati) -> kje), which is, among other tilings, also characteristic of the literary language of the 20th century, as well as the perlative (kod (se premikati) 'where (to move)') -> kje), ablative (od kod 'from where' -> od/iz kje) and the rarely expressed adlative with kod 'where to' (do kod 'how far' -> do kje/kam in which the meaning is already explicitly expressed with the two propositions, making a fonnal distinction unnecessary. The pronoun kod 'where' is also replacing the indicative kam 'where (to)' (even within one speaker we can find a doublet, i.e. the use of both fonns), or else its use is limited to the expression of a starting point (odkod 'from where'), mainly in the sense of the origin/causality of the verbal act. By contrast, in some areas (the Rovte dialect group and, rarely, as a doublet in other dialects as well, except the Prekmurje dialect in the east, where the pronoun kod is not known, except for the pirrase od kejc 'where from'), kod 'where' lias been generalised to express positioning in space and replaces the pronoun kje 'where'. The directive kam 'where (to)'has been preserved and rarely assumes the role of the pronouns kje and kod, except for the final destination (kod -> kam, do kod -> do kam).
Exchange between the translation studies and the computational linguistics communities has traditionally not been very intense. Among other things, this is reflected by the different views on ...parallel corpora. While computational linguistics does not always strictly pay attention to the translation direction (e.g. when translation rules are extracted from (sub)corpora which actually only consist of translations), translation studies are amongst other things concerned with exactly comparing source and target texts (e.g. to draw conclusions on interference and standardization effects). However, there has recently been more exchange between the two fields – especially when it comes to the annotation of parallel corpora. This special issue brings together the different research perspectives. Its contributions show – from both perspectives – how the communities have come to interact in recent years.
2.4 med prve, ki je medmet skusal izraziti tudi s slovensko besedno zvezo, sodi zagotovo Po h lin (1768: 95-98), saj je sesto poglavje, z naslovom Von den Zwi- schenwörtern, podnaslovil kot od v' ...mejs po?tavleneh be??edy. o raznolikih tipih medmetov se je razpisal na dobrih treh straneh ( po h lIn 1768 v stabej 2003: 257-258) z ugotovitvijo, da se mesajo med dele povedi in kazejo ?ustvene vzgibe, kot npr.: gor- je! Buh pomagej! njihov popis je s primeri uredil v naslednje skupine, ki izrazajo kaj: (1) hambajo?ega 'posmehljivega' (O pozh en lep ovzhje pastir, katiremu je vovk ime! Pozh en fletne zhlovek ked hudizh. O kaj?en lube spremluvavz en Werzh. Hah! jah!). (2) pre?spokajo?ega (Poberi se. strani. S' poti. Prezh s' tabo potepuh. Hodi! pojdi odtod. Zukej! vonkej. Hojsha.). (3) vesele?ega (Hajsasa, hopsasa, jujuju, dobre vole. Oja, joha, hujah, ve??elle!). (4) Boje?ega (Oh, oh, ach. Kaj bo s' mano. Kaj bo, kaj bo.). (5) posmehujejo?ega (Ha ha ha, hi hi hi, he he he.). (6) hvalejo?ega (Dobru, do- bru, praf, praf. Bloger tebi.). (7) kihajo?ega (Tshi, tshi, khi, Buh pomagej. Buh lonej.). (8) kli?ejo?ega (O! ovbe, pomagajte, pomagajte. Gospud, na pomagaje, na poma- gaje. Hej, hem! Pst, zst, semkej. Hojsha! shlishete.). (9) zdihujejo?ega (Oh, oh, ach, ach. Oh he, gorje, ovbe. O moj Buh! Ove, jov, prejov. Jomini! prejomini! aeiou!). (10) na movk (St, ? ht, pst. Tihu, movzhi.). (11) Zalujejo?ega (Oh, oh, jojmenes, jojmeni, gorje meni. Jaj!). (12) Zugajo?ega (No, no. Le zhakej. Gorje tebi, Buh tebi pomagej. Jest tebi pov?m, de tebe bom!). (13) Gnuse?ega (Fejte bodi! Fej sram te bodi! Al tebe ni nezh sram?). (14) ?udejo?ega (A! aj aj! polej! zhudu! O le poglej! glejte! poglejte! Shirzejte na glavo! Dete konzhejte! kolte! kolte!). (15) jokajo?ega (Jiiih! ih! ih! ih! oh oh! gorje! O vej, inu joj! Bogu se usmili.). (16) zuperreko?ega (Tsevede! ja! kajpakde! ja! kajshe! Zhes ramo. Aj norze! Ake be jest aboten bil. Dete! Ja.). (17) jeznega (O nasrezha. O ?lude nasrezhne! Ti kervave tat! Kaj uraga je tu? O nasrezhna kust.) in (18) nazajderze?ega (Adam Bo! boha! stoj! pozhasu!). 2.8 poglavje o besedah vo d n ik (1811: 9) za?ne takole: »na? h jesik ima devet ple- men be?edi, ktire ?o déli govorjenja ali pogovora. Te be?ede ?o: ime, perlog, name?timé, Glágol, Delèshje, predlòg, narèzhje, vés, medmèt.« medmete v slovenskem meta- jeziku predstavi takole (Vo d n Ik 1811: 113-14): »medméti ?o be?édize, s' ktirmi damo na snanje kak? hin obzhutik na? he du?he; ?o gla?i na?hih nótrinih obzhutkov, ktire med na? h govor vme? metamo ali mézhemo; ?o, de prav na tanko rezhem, oglà?i na? higa obzhutenja. Tukaj ima?h per na? navadne obzhutne oglà?e«: (1) oglà? ve?elja ( ju! ju ju! juhej, háj?a?a! hop?a?a! hojà! hujá!). (2) ogla? shalo?ti (àh! òh! ó! joj! o joj! jòjmene! gorjé! gorjé meni!). (3) ogla? sazhudenja (ò! ó! ov! tète! ni mogózhe!). (4) ogla? sapásenja ali obnáglenja (ohò! hà! hahà! (?im te dobil, ?im te vjél )). (5) ogla? podbudènja (àla! nò! nuj! nujte! li na noge!). (6) ogla? tihiga klizanja ( ?t! b?t! tudi molzhat (velévanja)). (7) ogla? gla?niga klizanja (ò! ójte! zhàj! (daj ?em.) nà! najte!). (8) ogla? gnú?enja ( pej! (fej) bà! báh! (sanizhváje)). 2.12 murK o medmetov (die Empfindungswörter ) ni spregledal ne v prvi (1832: 121-22) ne v drugi (1843: 147-49) nemsko pisani slovnici za tujce (Empfindungswör- ter oder Interjectionen), v kateri so slovenski zgledi zapisani ze v gajici. medmeti so mu izrazi nasih ob?utij in odrazajo: (1) veselje ( ju! ju! ju! juhej! (vriskanje); hàj?a! hàj?a?a! hòp?a! hòp?a?a!; hòja! hùja). (2) Uzalos?enost (àh! òh! ò! jòj! o jòj! jàj! o jàj! (izrazi bole?ine); jòjmene! jàjmeni!; gorjé! gorjé meni!; gorjé no gorjé! vé nu gorjé!; okaj! i kaj!; kaj ko bi! bé ko bi! bar da bi!; pàzh ré?! toré právim!); (3) ob?udovanje (ò! ò! òv! òvbe!; dè te! tè te! dète vonder!; ni mogózhe!). (4) presene?enje (ohò! hà! hahà!). (5) spodbujanje (àla! hòla! hala! hola!; nò! nù! nu!; na! nata! naté! nate!; nuj! nujta! nujté! nujte!; jèli! jèlita! jèlida! jèlipa?; lèj! gléj! léjta! léjte!). (6) pozive k uti- sanju ( ?t! b?t! p?t! (tudi zapoved molka); ój! ójte!; zhàj! (poglej! daj!) zhàjta! zhàjte!; bàli (pridi), bàlita! bàlite! (pridite) tudi pri glasnem klicanju; nikár! nikárita! nikár da! nikárite (ne stori). (7) Gnus ( pèj! fèj! pfùj!; bà! bàh! (zani?evalno). (8) mo?ne bole?ine (a?! a? a?! o?! o?t!). Zelo verjetno je, da je na ta sklonska opozorila ob medmetih v slovenskih slov- nicah 19. stoletja imela dolo?en vpliv tudi slovnica Dobrovskega (sTr AMljI? Br e z n Ik 1998: 159-70). To dodatno podkrepljujejo tudi ugotovitve (ToM oVA 2013: 229-40), da je njegova slovnica veljala za vzor?no slovnico za vse slovanske jezike in da je posle- di?no vplivala tudi na bolgarske slovni?arje 19. stoletja. Dobrovski v slovnici izpo- stavi naslednje lastnosti medmetov, med katerimi najdemo omembe tudi pri Dajnku in metelku: (a) formalno so eno- ali dvozlozni ali zlozeni iz ve? sestavin; (b) del njih je univerzalen; (c) medmeti ne izrazajo samo ?ustev, kot je izhajalo iz grsko-latinske slovni?ne tradicije, ampak je vklju?il med medmete tudi onomatopeje in vabne klice za zivali; (?) izpostavil je, da ni nujno, da so medmeti vezavno odvisni, tj. se rabijo s samostalnikom v dolo?enem sklonu. zato avtorica (Tomova 2013) postavi hipote- zo, da je v delu, ko vendarle navaja sklonsko rabo samostalnikov ob medmetih brez jasnih pravil, s tem Dobrovski mislil na navidezno sklonsko odvisnost, ki je prej po- sledica glagolske elipse kot pa vezavne mo?i medmeta, ?e ponazorimo s slovenskim primerom ( joj meni < (joj (se bo zgodil) meni).
PDF
