Knjižni fond samostanske knjižnice sv. Ane je najbolj natančno popisan v inventarni knjigi Zbirnega centra knjižnic v Portorožu (1950-1953). Samostan, ki je pred 1. sv. vojno pripadal hrvaški ...provinci, je v svoji knjižnici hranil tudi slovenske tiske. Prispevek prinaša pregled in besedilnozvrstni opis slovenskih del v popisu, ki kažejo na to, da so koprski frančiškani liturgične in pastoralne dejavnosti opravljali tudi v slovenščini in tako gojili domačo besedo med slovenskimi verniki, obsežen nabor posvetnega strokovno-didaktičnega gradiva pa je bil namenjen jezikovni in splošni izobrazbi.
V príspevku so analizirani tekst, struktura, funkcija in kontekst paremioloških enot na primera pravljičnih tipov ATU 980 (The Ungrateful Son / Lesena skleda), ATU 296 (The Clay Pot and the Brass Pot ...in the River / Glineni in bakreni lonec) in ·ATU 71· (The Blackbird and March / Kos in marec). Obravnavani pregovori in paremiološki obrazci izvirajo iz starih virov in knjig modrosti, zato jih ne moremo obravnavati izven konteksta, v katerem so nastajali, saj imajo globlje korenine in tudi različno razvojno pot.
Since 1913, Ana Župančič has been intensively monitoring the work of her husband Oton Župančič. This was the time of creating songs that were published in the collections V zarje Vidove (1920) and ...Zimzelen pod snegom (1945). Ani wrote her observations, thoughts and opinions in 1963–1966. Part of the notes was published in the book Spomini na Otona (2019), and here are corrections, comments and additions to Ana Župančič, especially to the third book of Zbranega dela.
Srbski pisatelji in literarni zgodovinarji so se za Franceta Prešerna zanimali od leta 1837, deset let preden je objavil svojo pesniško zbirko. Jovan Simeonović Čokić (1851-1924) in Jovan Jovanović ...Zmaj (1833-1904) sta prva poskušala prevesti nekatere Prešernove pesmi v srbščino, srbski bralci pa so prvič o njegovem življenju izvedeli izpod peresa Antona Trstenjaka (1853-1917), ki se je zavzemal za kulturno povezanost slovanskih narodov. Prispevek prikazuje, kako so srbski literarni zgodovinarji med letoma 1889 in 1961 pisali o ustveni in poetični plati Prešernove osebnosti.
Prispevek bo v kontekstu ulične poezije izpostavil žensko vprašanje, pri čemer bodo za obravnavo te problemske teme uporabljeni primeri tako avtorjev kot avtoric (slednje prihajajo iz domačega in ...tujega kulturno-jezikovnega okolja). Najprej bo predstavljena utemeljitev besedne zveze »ženska ulična poezija«, sledile bodo opredelitve biološkega in družbenega spola, spolnih vlog, feminizma in maskulizma, ki jim bodo dodani reprezentativni primeri iz prakse, nato pa bo sledila še pregledna zgodovina ženske ulične poezije v slovenskem prostoru od domnevno prve pojavitve v začetku 80. let 20. stoletja (Neca Falk) do prvega desetletja 21. stoletja.
Boris Pahor in izbira slovenskega jezika Deganutti, Marianna
Slovenski jezik (Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Znanstvenoraziskovalni center),
11/2023, Letnik:
15, Številka:
15
Journal Article
Recenzirano
Prispevek obravnava izbiro jezika pri Borisu Pahorju. Tovrstna izbira je ključna odločitev vsakega večjezičnega pisatelja. Ob upoštevanju objektivnih in subjektivnih dejavnikov, ki so vplivali na ...Pahorjevo odločitev (od tržaškega družbenega, političnega in zgodovinskega konteksta pa vse do biografskih vidikov), sem pokazala, da sta imela motivacija za pisanje in Pahorjev simbolični odnos do slovenščine pomembnejšo vlogo kot njegove jezikovne veščine. Pahorjeva izurjenost v pisni uporabi italijanščine bi bila lahko v nekem trenutku njegovega življenja boljša od njegove slovenščine. Druga je bila namreč jezik, ki se ga je moral ponovno naučiti – skoraj kot samouk. Toda kar je odločilno vplivalo na njegov sklep, da bo svoje romane pisal v slovenščini, ima opraviti z nujo, da svojo zapostavljeno identiteto karseda močno izpriča.
Two conditions are important for the visibility of Slovenian literature in the European area: translations and literary-historical reviews. The paper deals with those reviews between 1908 and 1938, ...which presented Slovenian literature within the framework of the literature of the southern Slavs, or of Yugoslav literature.
Prispevek se fokusira na področje intime, na relacijo med očetom in sinom v pesniškem opusu in korespondenci Alojza Gradnika. Ugotovili smo, da je pesniški svet Alojza Gradnika deloval predvsem v ...funkciji imaginarnega povezovanja s predniki po očetovi strani, dograjevanja tistega dela pesnikove intime, ki mu je bila v resničnem življenju odvzeta, manj je bila poezija prostor, v katerem se je zrcalila njegova vez s sinom in njegovimi dediči, saj je slednjo v izživel v življenju. V pesniškem svetu je tako Gradnik izgradil podobo očeta - kmeta, ki je tudi sicer zrcalila pesnikovo občudovanje očeta, njegove moralne trdnosti, delavnosti in skrbnosti. Obenem je Gradnik v poeziji izgradil podobo dedka, preko Ivana Gradnika, enega od voditeljev tolminskega punta.