Iz proznih Cankarevih i Andrićevih dela izdvojeni su primeri upotrebe imenice »senka« u ulozi etalona poreðenja u kao (kakor)-konstrukcijama. Težeći potpunom obuhvatu naðen je 71 takav primer u ...Cankarevom delu i 47 u Andrićevom. Primenjena su dva načina klasifikacije primera. Prema prvom načinu primeri su rasporeðeni u četiri klase imajući u vidu osobine senke na kojim poreðenje počiva. Prema dugom načinu klasifikacije izdvojeni su primeri u kojim su pisci uz imenicu »senka« postavljali pridev, zamenicu ili broj podešavajući tako etalon poreðenja. Izabrani načini klasifikacije odrazili su sličnost upotrebe etalona senka u poreðenjima u proznim delima dva pisca.
Bartol’s Alamut as a valuable Slovenian literary work has been exposed to several interpretations for more than 70 years. The simplest or maybe the most credulous reading of this book is the one that ...considers it as a history book. This reading deems that the novel literally narrates the political and social events of Iran in the 11th century, the time that the Ismailis with Hasan Sabbah as the leader ruled over Alamut Castle. In this article the novel’s most important interpretations have been provided by discussing the deliberate critical essays through content analysis and historical criticism of the happenings. Then by using some important historical documents and relevant evidence, some events and persons of that time have been detected. The main aim of the article is to show that while Bartol incorporated a vast knowledge of the history of the Middle East as the core part of his novel, he also regarded his own nation and the miserable events of his own country. As a matter of fact he sent a harsh message through creating his own Hasan Sabbah, without any concern for the history.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Je bil slovenski literarni mesečnik, ki je nastal kot zabavno-poučni list za katoliške bralce, pozneje pa se razvije v literarno ...revijo. Ustanovil ga je filozof in teolog Frančišek Lampe in ga urejal vse do svoje smrti (1900). Revija je bila sprva izrazito katoliška, a je predstavljala strpnejši, predvsem pa umetniško najbolj ustvarjalen del katoliške kulture. Urednikovanje Izidorja Cankarja (1914-1919) pomeni stopnjevanje umetniško-estetske usmeritve. Sodelovali so slovenski umetniki: Ivan Cankar, Plečnik, Vurnik… Leta 1937 pride do krize revije (1 leto ne izhaja), Kocbek je s svojim člankom sprožil ostro polemiko med katoličani, po tem času revija zgubi več pomembnih sodelavcev, ki so prešli h Kocbekovi reviji Dejanje- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
The paper focusses on hrvatarji-seasonal migrants working in Croatian forests. The author compares information found in journalistic accounts in the Slovene press between the mid-19th to the early ...20th centuries with information from literary texts by Ivan Trdina, Anthon Hren Kompoljski, Lea Fatur, and Zofka Kveder. The analysis of journalistic texts shows that in the documentary style of these texts the hrvatarji are presented as hard-working people struggling for their existence. The literary texts offer a literary upgrade to this perspective with emotionally depicted characters and the environment in which they live.
Čeprav segajo začetki dramskega pisanja že k prvim slovenskim pisateljicam, Luizi Pesjak in Zofki Kveder, so bile dramatičarke v slovenski literarni zgodovini redke. Po letu 2000 je opaziti skokovit ...prodor dramatičark, njihova pisava pa nastaja in se razvija v tesni povezanosti s praktičnim gledališkim delom. Analiza 37 dramskih besedil 15 avtoric je pokazala, da sodobne slovenske dramatičarke tematizirajo položaj žensk v družini in družbi kot tudi anomalije sodobne družbe in globalne probleme današnje civilizacije. V dramah je prisotna zavest o krizi dramske forme, dramatičarke problematizirajo status drame in raziskujejo nekonvencionalne oblike dramske pisave.
Prešernovi rokopisi so predmet literarnozgodovinskega, zbirateljskega in splošnega slovenskega kulturnega interesa. Prispevek povzema zgodovino njihovih najdb in selitev, s čimer se navezuje na ...starejše prešernoslovje in evidentira doslej manj znane in nepoznan!e udeležence pri prometu z rokopisi.
Ljubljana je že od svojega nastanka povezana s književnostjo; nastanek Emone, ki po mitskem izročilu sega v 13. stoletje pr. n. št., je npr. povezan z mitom o Argonavtih, Jazonu in iskanju zlatega ...runa. V procesu literarne recepcije je antični mit postal tudi pravljični tip ATU 513A po H.-J. Utherjevem motivnem indeksu pravljic. Motiv zlatega runa je prek mitskega pomena živali (zlata volna) postal nadčasovni simbol iskanja (nedosegljivega) v slovenski (J. V. Valvasor, A. T. Linhart, F. Prešeren, R. Rehar, J. Olaj, J. Kastelic, M. Jesih, J. Rode) in slovenski mladinski književnosti (npr. J. Jalen: Bobri), predvsem v slikaniški knjižni obliki (D. Zajc: Argonavti, A. Komat: Vila Jezerka, D. Muck: Kokoš velikanka), z različnimi pomeni in v kombinaciji z različnimi mitskimi, pravljičnimi in realističnimi simboli živali.
PDF
