Prispevek obravnava povratne selitve slovenskih izseljencev in njihovih potomcev iz Argentine. V prvem delu prispevka se osredotočamo na splošni oris povratnih selitev, ki se v kontekstu ...globalizacije in naraščajočih migracijskih tokov pojavljajo kot odziv na spremenjene življenjske okoliščine, ekonomske priložnosti ali kot posledica iskanja osebne in kulturne identitete ter predstavljamo ozadje in zgodovinski kontekst slovenskega izseljevanja v Argentino in orišemo značilnosti slovenske diaspore v Argentini. V drugem delu predstavljamo analizo in interpretacijo rezultatov podatkov, ki smo jih zbrali s pomočjo polstrukturiranih intervjujev biografsko-interpretativne narativne metode med slovenskimi priseljenci iz Argentine, ki v Sloveniji predstavljajo specifično skupnost in vzdržujejo transnacionalne povezave z Argentino.
V prispevku je predstavljena podnebna tipizacije Slovenije za klimatološko obdobje 1991–2020. Izhodišče za členitev je bila Köppen-Geigerjeva klasifikacija, ki pa je pregroba za prikaz vseh podnebnih ...specifik Slovenije. Z upoštevanjem dodatnih temperaturnih in padavinskih kriterijev smo slovensko podnebje razčlenili na štiri osnovne tipe z devetimi podtipi: zmerno sredozemsko (obalno in zaledno), zmerno celinsko (severovzhodne, vzhodne in jugovzhodne ter osrednje Slovenije), gorsko (višjega in nižjega gorskega sveta) in podgorsko podnebje (zelo vlažno in vlažno).
Kraška polja v Sloveniji Stepišnik, Uroš
Dela (Univerza v Ljubljani. Oddelek za geografijo),
08/2021
53
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Kraška polja so kotanje v krasu, ki so zelo pogoste zlasti na Dinarskem krasu. Kljub številnim skupnim značilnostim se pojavljajo v zelo različnih kraških okoljih in delujejo na različne načine. V ...raziskavi je predstavljena nova tipizacija kraških polj, ki poenostavlja dosedanje tipizacije. Polja opredeljuje glede na geomorfološko okolje, v katerem se pojavljajo, kot ojezerjena, prelivna, pritočna in predledeniška. V raziskavi smo na osnovi nove tipizacije opredelili vseh 35 kraških polj v Sloveniji.
Članek zarisuje recepcijo gregorijanskega korala v Sloveniji v 19. stoletju. Na podlagi virov opisuje stanje v prvi polovici stoletja ter vpliv prvih poskusov na historistični estetiki utemeljenih ...reformnih prizadevanj. Podrobno opazuje razmah cecilijanskega gibanja po letu 1877 in na podlagi virov analizira sredstva, vsebino in uspešnost njegovih reformnih prizadevanj.
Pandemija covida-19 je pomenila velik pretres za turizem po svetu in v Sloveniji. Prišlo je do močnega zmanjšanja števila turističnih potovanj in prenočitev ter preusmeritve turističnih tokov. ...Prispevek predstavlja rezultate anketne raziskave, katere namen je bil poglobiti poznavanje učinkov pandemije covida-19 na turistično ravnanje slovenskega prebivalstva. Rezultati so pokazali, da je pandemija vplivala na manj pogosta in krajša turistična potovanja ter izbiro drugačnih turističnih destinacij. Pri sprejemanju potovalnih odločitev je bila pomembna tako vloga epidemioloških omejitev in zaznavanja varnosti različnih oblik turističnih potovanj kot tudi običajnih dejavnikov turističnega odločanja.
V prispevku so objavljeni rezultati bioarheoloških (tj. antropoloških, arheozooloških in arheobotaničnih) raziskav grobišča Marof na Igu, kjer je bilo odkritih 28 grobov iz časa od druge ...polovice 1. st. do konca 3. oziroma začetka 4. st. Izsledki ponujajo vpogled v nekatere populacijske parametre in v pogrebne običaje antičnih Ižancev. Antropološka analiza je postregla z ugotovitvami o starostni in spolni strukturi pokojnikov, pa tudi o načinu sežiganja trupel. Analiza živalskih ostankov je pokazala domnevne primere obredno žrtvovanih in/ali pridanih (delov) živali, tako v smislu grobne popotnice/grobnega pridatka kot morda tudi stavbne daritve. Rezultati arheobotanične študije nedvoumnih sledi obrednih praks niso pokazali (razen morda prisotnosti ostankov fig), so pa ponudili vpogled v nabor tedanjih gojenih rastlin in v naravno rastje v okolici najdišča.
Z arheološko interpretacijo lidarskih podatkov in terenskim delom smo raziskovali obseg in tloris poznoantične naselbine. Določili smo potek obodnega zidu ter število in obliko stavb, prepoznali ...cisterno in cerkev. S sondiranjem smo ugotovili posamezne konstrukcijske detajle in na tlaku ene izmed stavb odkrili zoglenele ostanke kulturnih rastlin. Kronologija poselitve se opira na tipokronološko analizo predmetov; prvo zanesljivo poselitev nakazujejo predmeti iz 4. st. in z začetka 5. st., povezujemo jih z opremo vojakov in uradnikov. Največjo poselitev nakazuje veliko število arheoloških predmetov s konca 5. st. in začetka 6. st. Glede na način gradnje stavb v strnjenih nizih in omejen prostor domnevamo, da so večino prepoznanih objektov zgradili v tem obdobju. Posamezne drobne najdbe povezujemo z Germani, dele vojaške opreme oficirjev in poveljnikov ter pečat s portretom Justinijana I. pa z bizantinsko vojsko in upravo.
Atlant je prvi atlasa sveta v slovenskem jeziku. Izhajal je med letoma 1869 in 1877, ko je večina Slovencev živela v Avstro-Ogrski. Prvi atlas sveta Abrahama Orteliusa je izšel leta 1570 in prvi ...avstrijski atlas sveta Franza Johanna Josepha von Reillyja leta 1796. V obeh je ozemlje današnje Slovenije prikazano na več zemljevidih. Atlant je uredil Matej Cigale, ki je opravil pionirsko delo pri slovenjenju zemljepisnih imen in ohranjanju slovenskih eksonimov. V slovenskih zemljepisnih imenih se kažejo takratna razmerja med slovenščino in drugimi jeziki. Atlas je pomemben zaradi uporabe slovenskih zemljepisnih imen na zemljevidih. Vplival je tudi na poznejše atlase sveta, še posebej prve šolske atlase v slovenskem jeziku. Leta 2005 je izšel faksimile Atlanta s spremnimi študijami.
PDF
