A specimen of a sixgill bluntnose shark, Hexanchus griseus (Bonnaterre, 1788), was caught 1.5 NM north of Cape Ronek (Izola, Slovenia) in a fishing net for large-sized flatfish (such as turbot) on 28 ...January 2018. Three other older cases of catch of sixgill bluntnose sharks were recorded in Slovenia and the Gulf of Trieste. Among these, the finding of the specimen in the Lagoon of Marano and Grado is unusual although there are reported cases of sixgill bluntnose sharks in rivers. An analysis of the available data on the bluntnose sixgill shark in the Adriatic Sea, obtained from different published papers, social media and other sources, was done to understand whether the occurrence of H. griseus in the northern Adriatic differs from other parts. A generalised linear model (GLM) approach revealed that larger specimens are more frequently sighted across the Adriatic Sea, while in the Northern Adriatic part, significantly smaller specimens (juveniles) were recorded in comparison to the Central and Southern parts. It seems that the bluntnose sixgill shark is not in conjunction with a common large shark decreasing trend across the whole Mediterranean Sea.
Primjerak volonje Hexanchus griseus (Bonnaterre, 1788), ulovljen je 28. siječnja 2018. 1,5 NM sjeverno od rta Ronek (Izola, Slovenija) u mrežu za lov na velike plosnate ribe (kao što su plosnatice). Još dva prethodna slučaja ulova volonje zabilježena su u Sloveniji i Tršćanskom zaljevu. Među njima, neobičan je pronalazak primjerka u lagunama Marano i Grado, iako postoje prijavljeni ulovi volonje u rijekama. Učinjena je analiza dostupnih podataka o volonji u Jadranskom moru, dobivenih iz različitih objavljenih radova, društvenih mreža i drugih izvora, kako bi se ustanovilo razlikuje li se pojava H. griseusa u sjevernom Jadranu od ostalih dijelova. Pristup generaliziranog linearnog modela (GLM) otkrio je da se veći primjerci češće viđaju diljem Jadranskog mora, dok su u sjevernom dijelu Jadrana zabilježeni znatno manji primjerci (mladi) u odnosu na srednji i južni dio. Čini se da volonja nije povezan s uobičajenim trendom smanjenja broja velikih morskih pasa u cijelom Sredozemnom moru.
Matematički elementi karata, uz metode prikazivanja sadržaja kartografskim simbolima i kriterije kartografske generalizacije, najvažniji su elementi suvremenih tlocrtnih karata. Istodobno, kod karata ...za orijentacijsko trčanje i druge oblike sportske orijentacije, koje su međunarodno najunificiranije karte u svijetu, matematička podloga nije detaljno definirana. U radu opisujemo pozadinu i razloge očigledne ograničene značajnosti matematičkih sadržaja u orijentacijskim kartama, a na primjeru analize odabranih karata Hrvatske i Slovenije utvrđujemo u kojem su razdoblju i u kojoj mjeri matematički elementi bili prisutni na tim kartama.
Po letu 2010 je prišlo do velikega porasta turističnega obiska v mestnih občinah, ki so postale najpomembnejša skupina turističnih občin (z okoli 29 % vseh prihodov turistov in 36 % prihodov tujih ...turistov v Sloveniji v letu 2019). Velik del rasti turističnega obiska je prispevala prav mestna občina Ljubljana, v kateri je bilo v letu 2019 zabeleženih 18 % vseh prihodov turistov in 23 % prihodov tujih turistov v Sloveniji. Pandemija covida-19 je najbolj prizadela prav mestne občine. Na koncu prispevek izpostavlja, da je na eni strani Ljubljana postala ena najhitreje rastočih in pomembnih turističnih destinacij v Srednji Evropi, na drugi strani pa se povečan turistični obisk Slovenije ni odrazil v obisku drugih mestnih občin, kot so npr. Celje, Murska Sobota, Velenje, Slovenj Gradec in Krško, ki močno zaostajajo tako po številu turistov kot po deležu tujih turistov. To očitno kaže na njihov relativno majhen turistični potencial kot tudi skromno razvitost turistične ponudbe in infrastrukture.
Z digitalizacijo komunikacijskega okolja je prišlo do regulativnega neravnovesja, v katerem so na eni strani regulirani in finančno podhranjeni mediji, na drugi pa neregulirane in ...eko-nomskomočnedigitalneplatforme. Pri temdržavljani vse več informacij in medijskih ali medijskim podobnih vsebin sprejemajo prek platform. Cilj študije je raziskati odzive teles medijske samoregulacije na vprašanja na področju novinarske etike in profesionalnosti, povezana z digitalizacijo, ter pripravljenost teles medijske samoregulacije in zakonsko podprtih medijskih regulatorjev za sodelovanje pri urejanju digitalnega komunikacijskega okolja. Analiza etičnih kodeksov ter intervjuji s predstavniki medijskih samoregulativnih teles in medijskih regulatorjev iz štirih držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije, so razkrili podobnosti pri prilagajanju medijske samoregulacije vprašanjem digitalnega komunikacijskega okolja, a niso nakazali strinjanja glede možnosti poseganja države vanj ter glede krepitve sodelovanja medijskih samoregulatorjev in regulatorjev pri njegovem urejanju.
Zbirka 134 orinjasjenskih koščenih konic z masivno bazo iz Potočke zijalke je po 90 letih od odkritja še vedno največja takšna zbirka v Evropi. Konice, ki so bile večkrat predmet različnih ...raziskav, so bile najdene v dveh plasteh na dveh lokacijah z različnim bivalnim in sedimentacijskim mikrookoljem. Glede na vzdolžni presek konic sta z velikim številom primerkov v obeh plasteh in na obeh lokacijah zastopana dva različna tipa konic: ploščat in vretenast, ki se razlikujeta tudi po tehničnih lastnostih. S po enim primerkom je zastopanih nekaj monotipov, med katerimi je tudi t. i. tip mladečke konice. Sto sedemnajst konic obeh glavnih tipov je tokrat prvič sistematično analiziranih z uporabo standardnih parametričnih in neparametričnih statističnih postopkov na podlagi kombinacij 20 znakov: 9 metričnih in 11 opisnih. Glede na izsledke analiz je predlagana vrsta novosti o domnevnih razvojno-tehničnih izboljšavah konic, načinu nasaditve, popravilu poškodb, izdelavi nastavkov za večje konice in pomenu zarez na robovih nekaterih konic. Avtorja ugotavljata, da gre pri tipu vretenastih konic Potočke zijalke za tehnično izpopolnjeno obliko konice z masivno bazo, ki si upravičeno zasluži naziv konica Potočka zijalka ali olševska konica.
Analizirali smo vzorce steklenih posod in okenskega stekla s poznoantične utrdbe Korinjski hrib pri Velikem Korinju. Steklene najdbe s tega najdišča, datiranega v 6. st., kažejo značilen, vendar ...omejen spekter posod, predvsem kozarce brez noge, kozarce na nogi in okensko steklo. Rezultati arheometričnih analiz so pokazali nepričakovane sredozemske sestave steklenih mas, ki nakazujejo, da je bilo najdišče lahko vpeto v bizantinsko trgovsko mrežo ali sistem vojaške oskrbe.
Rimsko grobišče Marof na Igu Grahek, Lucija; Horvat, Jana
Arheološki vestnik (Acta archaeologica),
07/2022, Letnik:
73
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Grobišče na Marofu pripada rimski naselbini na Igu, vikusu na upravnem območju kolonije Emone. Odkrili smo 27 žganih in en skeletni grob, datirani so od druge polovice 1. do konca 3. ali do 4. ...st. Večina grobov je bila močno poškodovanih ali izropanih. Grobne jame in pridatki se dobro ujemajo z drugimi grobišči na emonskem podeželju. Na jugozahodnem delu grobišča so ob poti stale verjetno tri obzidane grobne parcele. Raziskana je bila ena s štirimi žganimi grobovi. Na nekoliko ločenem, severovzhodnem delu so bile štiri skupine grobov, verjetno v okviru neobzidanih družinskih grobnih parcel. Trije razmeroma bogati moški grobovi severovzhodnega dela, iz druge polovice 1. ali prve polovice 2. st., so vsebovali nož in strgalo, ki ju morda lahko povezujemo s strojarstvom. Na podlagi razdelitve grobišča v dva dela in razlik v načinu pokopa se zdi, da bi lahko šlo za dve skupini prebivalstva.
Odkrili smo več faz ceste, ki je prečkala grobišče. Med koncem 4. in 6. st. so ob cesti skopali veliko jamo ter vanjo odvrgli cel nagrobnik in več delov nagrobnih spomenikov.
Kamnolom v naselju Podpeč pri Ljubljani velja za glavni kamnolom rimske kolonije Emone (Ljubljana). Obstoj antičnega kamnoloma v Podpeči je bil do sedaj utemeljen le na podlagi makroskopske ...podobnosti med Členom litiotidnega apnenca, ki izdanja v Podpeči, in z njim povezanimi rimskimi spomeniki, odkritimi v Ljubljani. V okviru pričujočega dela smo skušali poiskati oprijemljive arheološke in geoarheološke dokaze za njegov obstoj. V skrajno severnem delu kamnoloma smo izvedli arheološko sondiranje, hkrati pa natančno določili sestavo apnenca na tem območju in v 288 izdelkih iz antične Emone. Sondiranje severno od modernega kamnoloma je odkrilo dobro ohranjene sledove rimskodobne kamnoseške dejavnosti. Hkrati je litološka analiza spomenikov iz Emone razkrila, da je kar 182 (ali 64 odstotkov) analiziranih spomenikov izdelanih iz apnenca, litološko identičnega različkom, ki izdanjajo v Podpeči. Ti različki se prostorsko grupirajo severno od modernega kamnoloma. Pri tem sicer ostaja odprto vprašanje pripadnosti nekaterih različkov apnenca v izdelkih, ki so brez diagnostičnih komponent in bi lahko pripadali tudi nekoliko starejšemu Členu krkinega apnenca. Rekonstrukcijo obsega starega kamnoloma omogoča primerjava faciesov izvornih litostratigrafskih enot in izdelkov, pa tudi historična analiza zgodnjih kartografskih in katastrskih dokumentov. Analiza najzgodnejših izdelkov je omogočila hipotezo o prihodu kamnosekov iz kamnoloma v Nabrežini.
Mesta se zaradi prenaseljenosti, onesnaževanja, hrupa ter drugih ekoloških in družbenih problemov spoprijemajo s čedalje slabšo kakovostjo urbanega življenja, kar zahteva učinkovito načrtovanje ...njihove prihodnosti. Urbane vizije kot vidik strateškega načrtovanja so lahko izhodišče za radikalno preobrazbo načina, na katerega se kraji razvijajo v mesta prihodnosti, ki uspešno rešujejo trenutne izzive. Članek, ki izhaja iz antropologije prihodnosti in načrtovanja, analizira, kako si mesta zamišljajo svojo prihodnost in kako jo upovedujejo