Čedomir Milić je, od oca Jovana Milića i majke Soke Milić (devojačko Govedarica), rođen 23. marta 1886. godine u Mostaru, a ubijen je 22. novembra 1941. godine u blizini Nikšića. Od osnivanja prvog ...srpskog gimnastičkog društva „Obilić“ u Mostaru 1904. godine (od 1910. godine „Srpski Soko“), Milić se uključuje u njegov rad i ceo svoj život je posvetio sokolskom i nacionalnom radu. Kroz sokolska i pobratimska društva borio se za duhovno i telesno jačanje svog naroda. Bio je poštovan ne samo od strane sokola i pobratima, već i od umnih ljudi tog vremena. Pored ostalih brojnih aktivnosti, koje je obavljao uspešno u sokolstvu, on je dao i veliki doprinos u školovanju i usavršavanju sokolskog kadra na području Hercegovine, kako u srpskom sokolstvu u vreme austrougarske okupacije, tako i u sokolstvu u vreme Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca (od 1929. godine Kraljevina Jugoslavija). Cilj rada je da se osvetli i istraži uloga Čedomira Milića u školovanju i usavršavanju sokolskog kadra. Pregledani su i proanalizirani izvori koji su nastajali u vreme kada je Milić Živeo i stvarao, kao i izvori koji su nastajali kasnije.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- G. Emil NOVAK, znani proučevalec češkega in svetovnega sokolskega gibanja, mi je v znak dolgoletnega plodnega sodelovanja že pred ...leti poslal lepo sokolsko razglednico kot spomin na VI. vsesokolski zlet v Pragi davnega leta 1912. Razglednica je bila podpisana z udeleženci zaključnega sokolskega sestanka ob izteku zleta. Sokolska razglednica je bila naslovljena v Ilirsko Bistrici v roke znanega bistriškega zdravnika dr. Viktorja Gregorića. Poslal mu jo je češki sokolski prijatelj in pripisal: »Pane doktore! Prejmite pozdrav ze sletu slovanskiho!« Ing… podpis je žal nečitljiv.« Dr. Gregorić je po prvi vojni kupil Šmarješke toplice, razvijal turizem na Dolenjskem in bil celo novomeški župan.Za Bistričane je razglednica posebej zanimiva, ker sta na njej poleg podpisov ostalih udeležencev, podpisana tudi dva bistriška delegata v Pragi: Ivan Tomšič Ivetov tajnik in starosta Sokola Josip Samsa. Za ostale tri delegate na zletu so podatki bili znani: Viktor Tomšič načelnik Sokola, Vida Samsova in Josip Hrvatin Brcajev. Na skupni fotografiji prepoznamo še Vinka Šketa, ki je tedaj bil na trgovski šoli v Pragi in je prišel pozdraviti odhajajoče Bistričane. Omenjena kartica skriva še kakšno skrivnost. Kako, da je bila kasneje vrnjena nazaj na Češko, prišla v roke g. Emilu Novaku in spet našla pot v Ilirsko Bistrico.»KAR SLOVAN, TO SOKOL!« je bilo znano sokolsko geslo! Ohranimo to slovansko sokolsko tradicijo. IIirsko-Bistriški Ilirski Sokol je bil ustanovljen kot tretje sokolsko društvo na Slovenskem, takoj za ljubljanskim in Kranjskim Sokolom. 241/vč - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Pred leti sem po pošti nabavil pričujočo sokolsko fotografijo. Na hrbtni strani piše le »Sokol«, Ilir. Bistrica in letnica 1919. ...Vsekakor ne gre za Sokola v Ilirski Bistrici.Gre pa za močno sokolsko društvo z obilnim članstvom, članicami in naraščajem. Sredi slike v kroju sedi starešina sokola, levo in desno pa so verjetno vaditelji. Nad zadnjo vrsto, dva sokola v krojih ponosno držita društveni sokolski prapor s svetlim trakom, verjetno darilom praporove kumice. Tudi fotografija je odlična.Vesel bom, če kdo prepozna to sokolsko društvo in morda tudi ve za naslov kam sodi fotografija, naj sporoči na Kamro, sliko rade volje odstopim dedičem tega marljivega sokolskega društva.Pa Sokolski NA ZDAR!(119, vč)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- V času, ko smo v Ilirski Bistrici in skoraj po vsej Evropi mrzlično iskali stari sokolski prapor Telovadnega društva ILIRSKEGA ...SOKOLA iz Ilirske Bistrice iz leta 1908, je bil vsak pogovor s starimi člani Sokola več kot dragocen. Prapor so Bistričani skrivoma prenesli čez državno mejo v Jugoslavijo, do Cerknice in Vrhnike in dalje v Ljubljano. Za prehod preko Italijansko-Jugoslovanske meje si je sestra obeh Samsovih s slike Vida Samsa prapor ovila okoli telesa. Brat Boris pa je kar z vlakom prepeljal praporov drog v Ljubljano. Nismo pa vedeli, kje je prapor ostal. Iskali smo ga v Ljubljani, Kamniku, Mariboru, Radovljici, da, celo v Beogradu in Pragi. Končno smo ga zasledili v arhivu Telovadnega društva Narodni dom Ljubljani, kjer je čakal celo 62 let, da pridejo ponj Bistričani. Tu je nanj pazil Alojz Vrhovec, sokol in predsednik Arhivskega odbora. Zgodba o iskanju prapora se je srečno končala, zahvaljujoč tudi vsem trem nekdanjim članom sokola s slike. Z veliko slovesnostjo smo ga 7. maja 1982 za krajevni praznik Ilirske Bistrice z 19. društvenimi prapori pospremili nazaj v Sokolski dom v Ilirski Bistrici.Na sliki: z desne brat in sestra, Boris in Poldi Samsa por. Kalan, sin in hči Josipa Samse staroste Sokola v Ilirski Bistrici v njunem domu v Rožni dolini ter prof. Vida Rudolf, sokolica iz Logatca. Tedaj smo še razmišljali, kje naj bi prapor bil in kje ga iskati. Foto Vojko Čeligoj, 132/vč - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Med mnogimi še ne prepoznanimi osebami na fotografiji sta prepozna takratni celjski župan Alojz Mihelčič (1880-1975), ki sedi prve z ...leve, in g. Pišek, stoji prvi z leve. Po slednjem, ki je imel gostilno v Čretu pri Celju, je v ustnem izročilu poimenovano celjsko mestno pokopališče. Na delu zemljišča, kjer je sedaj pokopališče, naj bi g. Pišek prideloval zelenjavo. Fotograf: Franjo Kunšek, Celje- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Jože de Gleria v sokolski opravi.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons ...CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Zbirateljski prijatelj Jadran Krašovec iz Račic pri Podgradu me je pred desetimi leti prijetno razveselil. V strugi rečice Bistrice ...blizu izvira pod ruševinami starega bistriškega gradu je sin Tadej odkril v vodi odvrženo staro sokolsko pasno sponko. Sodim, da je pasna spona ležala v vodi vsaj 90 let. Potem, ko je fašistična Italija prepovedala sokolsko dejavnost tudi v Ilirski Bistrici, zaplenila Sokolski dom in kaznovala vse, ki so nosili sokolske oznake, je verjetno nedkanji član domačega Sokola v stiski zalučal sokolsko spono v rečico. In tam je čakala tolika desetletja, da jo mladenič Tadej spet potegne na suho. Na sponki se pozna, da jo je voda že malo načela. Kljub temu pa je ob redkih sokolskih predmetih, ki so preživeli ta nesrečni čas, za domačo zgodovino zelo pomembna!- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF