ZAHTJEV VLASTORUČNOSTI HOLOGRAFSKE OPORUKE Jurić, Alena; Milardović, Davor
Zbornik radova Pravnog fakulteta Sveučilišta u Mostaru,
01/2022, Letnik:
1, Številka:
XXIX
Journal Article
Odprti dostop
Holografsku oporuku poznaju najpoznatije svjetske kodifikacije građanskog prava. Najvažnije prednosti holografske oporuke su: potpuna tajnost sadržaja, mogućnost njenog sastavljanja u bilo koje doba, ...na jednostavan način, uz minimalne troškove. Njeni nedostaci su: podložnost krivotvorenju, ponekad nerazumljivost određenih riječi ili rečenica, nesigurnost oporuke ako ostane na čuvanju kod ostavitelja. Svaka oporuka pa tako i holografska oporuka je strogo formalni pravni posao, u kojem je oblik jedna od pretpostavki njegove valjanosti. Temeljni uvjet pravne valjanosti holografske oporuke jest zahtjev vlastoručnosti pri njenom sastavljanju, odnosno vlastoručnost u pisanju i potpisivanju oporuke. U radu se istražuju granice zahtjeva vlastoručnosti, u smislu njihovog pravnog i praktičnog značaja. Analizira se normativno određenje oporuke, pravni učinci holografske oporuke koju je napisao oporučitelj s tjelesnim poteškoćama koristeći pritom vanjsku pomoć, pravni učinci stenografskog sastavljanja holografske oporuke, pitanje sadržaja pojma ‘’vlastoručnost potpisivanja’’, pravni učinci potpisivanja oporuke sastavljene u vidu deklaracije, potpisivanje oporuke napisane na više listova i sl. U radu se konsultira komparativno pravo, kao i relevantna sudska praksa. U pogledu prijepornih pitanja, odnosno neujednačenosti stavova pravne znanosti, iznose se prijedlozi de lege ferenda
Rodil se je v Bukovju pri Frankolovem Tomažu in Marjeti Vezenšek (kdaj so se preimenovali v Bezenške, ni znano), po domače Pintarjevim. Oče je podedoval po svojem očetu lepo posestvo, zato je lahko ...svojim osmim sinovom nudil ustrezno izobrazbo. Tone je bil prvorojenec in s šestimi leti je začel obiskovati ljudsko šolo v Frankolovem. Zaradi bistrosti ga je oče poslal v celjsko nižjo gimnazijo, kjer se je izkazal kot tako nadarjen učenec, da ga je opat Matija Vodušek sprejel na stanovanje in hrano.V petem razredu višje gimnazije se je Anton srečal s stenografijo, ki jo je poučeval profesor Gustav Adolf Lindner. Zavzeto se je ukvarjal tudi z materinščino in objavljal poezijo v Vrtcu, Besedniku in Zori. Ob podpori ravnatelja Premruja je leta 1873 celo ustanovil prvo dijaško društvo Beseda. V zadnjem letniku gimnazije ga je stenografijo poučeval prof. Krušič, ki je dijakom večkrat dejal, kako koristno bi bilo nemško stenografijo prirediti za potrebe slovenskega jezika.Več o Antonu Bezenšku v Biografskem leksikonu celjskega območja in Zasavja.
PDF