Razni družbenopolitični in gospodarski dejavniki so postopno povzročili obsežno zanemarjanje, propadanje, zlorabo in izgubo javnih prostorov v Sarajevu. Navzkrižje zasebnih in javnih interesov je na ...mestu pustilo dejanske sledi in v takih okoliščinah se zdi Lefebvrov koncept pravice do mesta še toliko pomembnejši. Z vidika sodobnega urbanega razvoja Sarajeva se navedena pravica nanaša na pravico do oblikovanja, uporabe, ponovne uporabe in ponovne aktivacije zanemarjenih skupnih prostorov v mestu. Kot je razvidno že iz naslova članka, je ključno vprašanje, s katerim se avtorici ukvarjata, komu javni prostor sploh pripada. V raziskavi najprej določita ključne težave, povezane s propadanjem javnih prostorov, nato pa ovrednotita prevladujoče načrtovalske pristope in občasne pobude od spodaj navzgor. Predpostavljata, da so razpršenost in pomanjkanje ustreznih geoprostorskih podatkov o javnih prostorih ter nesoglasja med glavnimi deležniki med ključnimi vzroki proučevanega problema. Predstavili sta tudi metodologijo za uvedbo obsežne, prosto dostopne interaktivne geoprostorske podatkovne zbirke kot platforme za strateško načrtovanje, oblikovanje, razvoj in vzdrževanje javnih mestnih prostorov.
V zadnjih letih se v načrtovalski praksi v posocialističnih mestih kaže rastoče zanimanje za strateško prostorsko načrtovanje. V iskanju novih načrtovalskih paradigem in prožnejših urbanističnih ...pristopov so občine posocialističnih mest strateško načrtovanje privzele kot način, na katerega je mogoče prebivalce, poslovno skupnost in različne deležnike vključiti v oblikovanje vizije prihodnosti. Na podlagi izkušenj šestih glavnih mest – Prage, Sankt Peterburga, Vilne, Sofije, Budimpešte in Rige – so v prispevku opisane osnovne značilnosti procesa (načrtovanja) in rezultata (strateškega načrta). Opozarja se na jasno povezavo med procesom strateškega razvoja, njegovim institucionalnim okvirom in hierarhično strukturo ciljev in ukrepov. S pomočjo okvira strateškega prostorskega načrtovanja v kontekstu hitrih gospodarskih, socialnih in upravnih sprememb je v raziskavi podana ocena rezultatov procesa, poseben poudarek pa je namenjen vsebini in metodam v kompleksni resničnosti načrtovanja. V okviru je uporabljen klasični strateški načrtovalski model, ki vzpostavlja odnose med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo za oblikovanje alternativnih strategij za uresničitev načrta, vendar v veliko manj stabilnem in manj predvidljivem institucionalnem okolju. V raziskavi sta poudarjena odzivnost strateškega načrtovanja na zahteve prehoda in njegova sposobnost vsebinske opredelitve ustreznih večdimenzionalnih strategij prostorskega razvoja posocialističnih mest.
PDF