Dva grada na istočnoj jadranskoj obali, Rijeka i Trst, međusobno udaljena tek 75 km, imaju vrlo sličnu povijest. Od dolaska Rimljana, Slavena, zatim vladavine Ostrogota i Franaka te višestoljetnoga ...suživota u Habsburškoj Monarhiji, njihova se kulturološka i jezična povijest neprestano isprepliće. Oba grada karakterizira multikulturalnost, a u njihovoj se kulturi i govorima isprepliću slavenski, romanski i germanski elementi. Unatoč supostojanju više jezika u Rijeci i Trstu, u ovome će radu pažnja biti usmjerena na mletački adstrat. Dakle, cilj nam je u ovome radu, nakon davanja kratkoga povijesnog pregleda te osnovnih podataka o mletačkim idiomima, popisati radove koji su se bavili tršćanskim i fijumanskim idiomom.
U radu se, na korpusu izmišljenih prezimena nadijevanih nahodima prihvaćenim u tršćanski orfanotrofij u godini 1839., ispituju jezično podrijetlo, raznovrsnost oblika i učestalost upotrebe/tvorbena ...plodnost sufikasa i posebnih jezičnih segmenata kojima su ona bila konstruirana. Navedena se obilježja sufikasa i završnih segmenata koji su bili upotrebljavani za konstrukciju prezimena promatraju u okvirima jezične, nacionalne i konfesijske heterogenosti grada Trsta u XIX. stoljeću.
Problematika odabira optimalnog rješenja smještaja trase infrastrukturnih objekata prisutna je u većini razvijenih država. Pritom je primarni problem prepoznavanja i objektivnog sagledavanja svih ...utjecajnih čimbenika. Cilj je ovoga rada pokazati kako se primjenom metode višekriterijske analize mogu dobiti zaključci vezani za vrednovanje i izbor odgovarajuće trase željezničke pruge pri postupku planiranja i projektiranja. U radu se daje pregled mogućeg sagledavanja i vrednovanja varijantnih rješenja trasa željezničke pruge. Za ostvarenje cilja istraživanja postavljen je model odabira optimalne trase željezničke pruge primjenom višekriterijske analize. Predloženi teoretski model primijenjen je za odabir željezničke trase koja povezuje Rijeku, Kopar i Trst.
Tržaška kriza je dosegla svoj vrhunec prav v letu konca svetovne vojne. Jugoslovanska vojska se je po sklepu zavezniških držav morala umakniti . Toliko bolj so bili razočarani prav Primorci in ...partizani osvoboditelji, posebno tisti s Primorske. Sredi meseca se je zbralo veliko partizanskih enot v zaledju Trsta v pričakovanju odločilnih dogodkov. Pred vrati je bila nova vojna nevarnost.Na srečo se je jugoslovanska stran odločila, da se umakne iz Trsta vse do dogovorjene nove razmejitvene črte med državama.Na sliki skupina Titovih vojakov iz okolice Ilirske Bistrice v zalednju Trsta v pričakovanju nadaljnih povelj. Komandir vojaške enote je pred slikanjem razdelil vsakemu vojaku po eno cigareto, ki so jo po slikanju morali vrniti. Očitno je tudi vsaka cigareta morala odigrati svojo propagandno vlogo.Na sliki z leve: Tone Boštjančič, star 30 let, Miha Dolgan 17 let, Cveto Rojc (18 let) in Hrvatin Franc (20 let).Vojko Čeligoj
DOSP je kratica: Dijaško Obmejno Srečanje Primorske. – Ideja zanj se je izvalila na gimnaziji v Postojni, prvič se je zgodila 1973. v Tolminu, v sklopu proslavljanj 260-letnice Tolminskega kmečkega ...punta 1713. Drugič je bila realizirana v Postojni, tretjič v Trstu. In potem je iz leta v leto osvajala nove prostore vzdolž zahodne meje: Koper, Nova Gorica, Gorica, Tolmin, Idrija, Ajdovščina, Sežana, Piran, pa spet Trst, Postojna … Nastalo ge pravo mladinsko gibanje s težnjo preraščanja in preseganja meje. In soustvarjanja enotnega slovenskega kulturnega prostora. Vključevalo je celodnevna športna in kulturna srečanja, ki so se zaključevala z prijateljskim druženjem. Vsa leta je bila v središču košarka, moška in ženska, pa odbojka, kros, namizni tenis in šah. Zraven se je vse bolj uveljavljal tudi kulturniški del; nastopi mladih pesnikov, recitatorjev, likovnikov, pevcev, kantavtorjev, uredništev šolskih glasil in gledaliških skupin. – Za vse z notranje strani meje je bilo posebno doživetje srečanje v Trstu, 31. 5. 1975, s središčem dogajanja na Liceju Prešeren. Udeležilo se ga je čez 700 dijakov in profesorjev, Osvajalo nas je z vsebinsko inovativnostjo, odlično organizacijo in gostoljubjem. Mentor in motor je bil Bojan Pavletič (1928–2009). profesor telovadbe, oče zamejskega športnega gibanja, novinar in pisatelj. Vsa leta je bil s predanostjo, modrostjo in vztrajnostjo tudi duša dospovskega gibanja, ki je doseglo vrh s 14. DOSP-om v Kopru, 17. 5. 1986. s 1100 tekmovalci. – Za 25 let srečanj je profesor Pavletič ustvaril knjigo MEJA BREZ MEJE, s statističnimi prikazi in celostno analizo. In s spominskim zapisi več primorskih srednješolskih ravnateljev. Na notranji naslovnici sporočilno in estetsko oblikovane knjige je citiral tudi mojo misel iz biltena ob 2. DOSP-u 20. 4. 1074: Meje med deželami in ljudstvi, meje med narodi so umetna tvorba, živa narava jih ne more priznati in jih ne priznava, misli poštenih ljudi letijo svobodne … (sf)
PDF