Na veliko žalost številnih ljudi so posamezni kraji med seboj čedalje bolj podobni. Problem je še zlasti opazen v novih stanovanjskih območjih, ki nimajo prepoznavnega značaja, in se jih pogosto ...opisuje kot anonimna okolja »kjerkoli«. Enako so označena mnoga nakupovalna območja in mestna središča, kjer se nadčasovne kakovosti tradicionalne mestne podobe postopno krhajo. Na splošno se od leta 1970 povečuje zanimanje za načine preusmerjanja tega procesa. Arhitekti, planerji in urbanisti raziskujejo metode v načrtovalskih postopkih, s pomočjo katerih bi oblikovali nove lokalne in regionalne identitete ter ustvarjali prostore enkratnih značajev, na katere bi lahko bili ponosni. V različnih teoretskih pristopih so bile predstavljene metodološke predpostavke, ki jih zasledimo v mnogih urbanističnih zasnovah in arhitektonskih rešitvah na večini celin in v različnih kulturnih sredinah. Za arhitekte in urbaniste je še zlasti zanimiva možnost uporabe ali celo prilaščanja že razvitih in na primerih preizkušenih metodologij.
V zgodovini civilizacije so vedno obstajala stanovanjska območja, ki so bila osnovno tkivo urbanih naselij. Začetek industrializacije je povzročil spremembe v velikosti, lastnosti in funkciji ...naselij. Nato so se spremenile značilnosti stanovanjskih območij ter njihovega lociranja, spremenila pa se je tudi stanovanjska topologija, ki se je sočasno razvijala. Prispevek je kratka analiza zgodovine razvoja in rasti predmestij okoli manjših in večjih mest v Veliki Britaniji, ki ju je povzročila nagla industrializacija na začetku 19. stoletja.
Stanovanjska združenja so v Veliki Britaniji organizacije, čigar osnovni namen je graditi in upravljati stanovanja, ki so namenjena občanom z nizkim osebnim dohodki. To je tako imenovani ...»prostovoljni stanovanjski sektor« oziroma »tretja roka« najemnih stanovanj, ki se razlikujejo od privatnega najemnega ter od najemnega sektorja, ki ga oskrbuje statutarna lokalna (občinska) oblast. Ta članek obravnava vlogo stanovanjskih združenj na britanskem stanovanjskem trgu.
Projekt prenove Ladywooda Holyoak, Joe
Urbani izziv,
1995, Letnik:
28-29, Številka:
28-29
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V obdobju 1955–1975 je bil izveden program doktrinarne prenove in ponovnega načrtovanja središč v britanskih mest. Malo je zgodovinskih obdobij ali krajev kjer je bila prenova tako nenadna in ...katakozmična kot pri teh primerih. Tukajšnji prispevek obravnava enega od primerov tega procesa, to je Ladywood v centralnem območju Birminghama.
V Veliki Britaniji predstavljajo danes primestna občinska stanovanjska območja, zgrajena v obdobju 1945–1975, velik problem. Družabništvo javnega in privatnega sektorja z lokalno upravo se kaže kot ...dober primer postopka obnove primestnih območij. Trenutno obstajajo posamezni primeri uspešnega delovanja t.i. pristopa »lokalne skupnosti« pri reševanju problematike teh območij. Revitalizacija primestnih sosesk zahteva dobro sodelovanje občinskih služb, predvsem stanovanjskega oddelka. V vseh fazah obnove pa je pomembno zagotoviti aktivno sodelovanje stanovalcev.
Urbanisti kažejo vse več zanimanja za pospeševanje soudeležbe prebivalcev pri urbanistični prenovi, zlasti stanovanjskih naselij. Toda učinkovitost soudeležbe se je izkazala kot problematična na ...področjih z mešano narodnostno sestavo ter večstransko namembnostjo (med seboj pogosto konfliktnih) interesov. Razprava analizira projekt prenove na takšnem področju: krajevno središče Robin Hood Chase na področju St. Ann’s v Nottinghamu. Posebna pozornost je bila namenjena opredelitvi različnih interesnih skupin in z njimi povezanih institucij, uporabi lokalnih medijev in družabnih dogodkov pri vključevanju teh skupin v proces urbanističnega načrtovanja, uporabi prilagodljivih modelov ter izdelavi vsem sprejemljive urbanistične strategije prenove področja. Analiza odzivov udeležencev na končni predlog urbanističnega načrta, je pokazala visoko raven zadovoljstva, identificirala pa je tudi smernice za nadaljnji razvoj pristopa in tehnik, ki so bile uporabljene.
Pitanje kako formirati vladu ako izborni rezultat nije dovoljno jasan za određivanje kontura za njezino oblikovanje otvara se kada stranke nisu jasno obznanile svoje saveze prije izbora ili kada ...izborni rezultat nije izlučio apsolutnu većinu u korist jedne ili druge predizborno stvorene koalicije stranaka. Njemački odgovor daje prednost većinskom elementu nad ideološkim elementom. Umjesto stava da najbrojnija parlamentarna stranka nužno mora vladati ili da sukob dviju najvećih stranaka apsolutno isključuje njihov savez u postizbornom vladanju političke stranke smatraju da obvezatno moraju djelovati kako bi se institucionalno stvorila većina potrebna za vladanje. Njemačka doktrina iznosi da nužnost raspolaganja radno sposobnom vladom vrijedi više od stranačkih ideoloških razmatranja i prosudbi. U zbilji njemačkog parlamentarnog sustava predsjednik SR Njemačke predlaže za kancelara osobu koja na temelju objavljenog pismenog koalicijskog sporazuma zaključenog u prethodnom postupku formiranja vlade, prije započinjanja formalnog ustavom propisanog postupka, dokazuje da uživa apsolutnu većinu svih zastupnika u Bundestagu. U Velikoj Britaniji ustavna se zagonetka o formiranju vlade u slučaju da izbori ne rezultiraju apsolutnom većinom za pojedinu stranku u Donjem domu rješava ustavnom konvencijom. Od aktualne vlade očekuje se da podnese ostavku ako postane jasno da neće moći dobiti povjerenje Donjeg doma te ako postoji jasna alternativa. Ustav Republike Hrvatske (čl. 98.) određuje obvezatno obavljanje konzultacija, odnosno provedbu neformalnog prethodnog postupka za formiranje vlade. Takav postupak u praksi čine istražni koalicijski razgovori i završni dogovor vidljiv u koalicijskom sporazumu (SR Njemačka) ili na listi potpisa većine svih zastupnika (Hrvatska).
U ovom radu problematizira se shvaćanje funkcionalnosti na primjeru privatizacije željeznice u Velikoj Britaniji. Analizira se vremensko razdoblje od 1948. godine do danas, a obrađuju se tri faze ...kroz koje prolazi željeznica, odnosno faza “društvene željeznice”, “poslovne željeznice” te “profitabilnog poduzeća”. Posebna pažnja se obraća na dvije posljednje faze jer upravo tada dolazi do značajno drugačijeg shvaćanja funkcionalnosti. Dakle nastoji se prikazati kako se mijenja poimanje funkcionalnosti, odnosno disfunkcionalnosti određenih praksi u društvu, a sa svrhom boljeg razumijevanja njihova značenja. Također funkcionalnost se proučava s obzirom na prijelaz željeznice iz segmentarne u fragmentarnu organizaciju, odnosno kroz proces opće fragmentacije koji karakterizira društva dvadesetog stoljeća. Ističe se potreba proučavanja funkcionalnosti kao varijable.
PDF
