Prispevek obravnava pomen slovenskega glagolnika v odnosu do glagolske vezljivosti in števnosti. V številnih analizah, mdr. v Bajee (1950), Žele (1993, 2001), Toporišič (2000) ter Vidovič Muha ...(2011), je pri glagolniku prepoznan osnovni pomen glagolskega dejanja, poleg tega pa še drugi besedotvorni pomeni, ki nastanejo z metonimičnim prenosom iz osnovnega pomena (najpogosteje posledica, proizvod, predmet ali učinek glagolskega dejanja). V prvem pomenu je glagolnik nešteven, v drugem pa je lahko tudi števen. V pričujočem članku pokažemo, da v slovenščini obstaja še dodatna kombinacija - glagolnik s pomenom glagolskega dejanja, ki je števen.
Prispevek obravnava elipso kot pojav besedilne vezljivosti in njeno prepoznavanje v glagolski sopojavnosti, udeleženskem soodnosu in v diateznih zmožnostih slovenščine.
Razprava obravnava vezljivost glagolov védenja , tj. ouměti, věděti (z drugotnim nedovršnikom vědati), znati, v stari cerkveni slovanščini. Opredeljeni so pomeni, določilne možnosti glagolov, po ...pomenih so vzpostavljeni pomenski in vezavnostni vzorci, vzorci pa so obavnavani glede na stabilnost in medsebojna konkurenčna razmerja. Na koncu razprave so primerjane vezljivostne značilnosti analiziranih glagolov védenja.
S pregledom slovenskih slovnic in nekaterih jezikoslovnih del predstavljam zgodovinski razvoj vezljivostne problematike, zlasti razvoj pomensko- in strukturnoskladenjske vezljivosti slovenskih ...glagolov, in ugotavljam, v kolikšni meri so naši slovničarji in jezikoslovci že uspeli opisati slovenske (predvsem strukturnoskladenjske) vezljivostne značilnosti. Pregled je namenoma kronološki, ker tako bolj jasno izpostavi nekatere zastranitve v razvoju vezljivostne teorije.
