Prispevek je posvečen vprašanju, kako izbrani prislovi in njihove medsebojne povezave z vezniki pomensko učinkujejo glede na to, kje v povedi stojijo. Ponekod je obravnavana tudi fakultativnost ...vejice v smislu njenega (ne)vpliva na skladenjski pomen. Pregledno je predstavljen in ovrednoten tudi dosedanji slovarski prikaz teh razmerij zlasti v SSKJ.
Raba veznikov in predlogov pri tvorbi kratic Mojca Kompara
Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša,
07/2018, Letnik:
21, Številka:
1
Journal Article
Odprti dostop
V prispevku je predstavljena raba veznikov in predlogov v razvezavi in kratici. Za pregled zastopanosti veznikov in predlogov v kraticah je uporabljen nabor krajšavnorazvezavnih parov, pridobljenih ...s pomočjo algoritma za samodejno prepoznavanje krajšav. Pregledane so slovenske kratice in ugotovljeno je, da je primerov, ki imajo veznik in/ali predlog v kratici, sorazmerno malo, so pa taki primeri le prisotni in zanimivi za pregled in diskusijo. V prispevku so predstavljeni vzroki za rabo oz. opuščanje veznika in/ali predloga ter stališče o sprejemljivosti posameznega zapisa.
Prijedložno-padežni izrazi u koordinaciji u hrvatskome Matas Ivanković, Ivana; Blagus Bartolec, Goranka
Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša,
06/2024, Letnik:
30, Številka:
1
Journal Article
Odprti dostop
V prispevku so analizirane predložnosklonske zveze, ki jih povezuje priredni veznik i ‘in’. Strukturno-semantična analiza je bila opravljena na primerih najpogostejših predložnosklonskih izrazov, ...pridobljenih iz korpusa hrWaC kot stalnih izrazov. Posebna pozornost je namenjena predložnim besednim zvezam z enakim predlogom, ki se ponavlja, in tistim, v katerih je drugi predlog izpuščen (npr. u jednom i u drugom : u jednom i drugom ‘v enem in v drugem : v enem in drugem’). Posebej izpostavljen je tudi poudarjeni i, ki se ponavlja pred vsako predložno frazo.
Prispevek se opira na skoraj stoletje staro tezo Vinogradova in drugih ruskih jezikoslovcev, ki velja za slovanske jezike, namreč da bi bilo bolje kot o dvojici priredje – podredje govoriti o ...različnih stopnjah odvisnosti med stavki znotraj zložene večstavčne povedi. Tako lahko poleg stavčnočlenskih odvisnikov kot samostojno enoto vpelje (tudi) nematična nestavčnočlenska dopolnila; ta predlagana enota doslej še ni bila deležna podrobnejše sistematične obravnave. Članek poskuša zajeti čim več z vezniki in vezniškimi sredstvi (so)izražanih pomenov.
V prispevku so obravnavani členki, vezniki in prislovi v vlogi vezniških besed v jeziku Brižinskih spomenikov (zapisani v letih 972–1039), najstarejši časovni različici slovenščine. Odgovarja se na ...vprašanja, kdaj neka beseda nastopa v vlogi členka, kdaj v vlogi vezniške besede in kdaj postane veznik ter do katerih pomenskih sprememb pri tem prihaja. Natančneje je obravnavana tudi tipologija členkov (na gradivu sodobne knjižne slovenščine).
Prispevek analizira rabo slovenskih veznikov dokler in dokler ne na začetku in sredini večstavčne povedi. Pogosteje se pojavlja dokler ne, raba obeh pa je izrazito pogostejša na sredini povedi. ...Veznika sta analizirana kot del niza permutacij dejanj z izmenjevanjem dovršnika (DV) in/ali nedovršnika (NDV) ter veznika na treh mestih: veznik + glagol + glagol; glagol + veznik + glagol (1 x 2 x 2; 2 x 1 x 2). Pri dokler na vsaj enem mestu v permutacijah izrazito prevladuje nedovršnik, pri dokler ne dovršnik; najpogostejši permutaciji sta dokler NDV NDV in NDV dokler NDV ter dokler ne DV NDV in NDV dokler ne DV. Pri redkejših permutacijah je opazen prehod pomena povedi iz časovnosti proti pogojnosti. Dokler ne uvaja pleonastično zanikanje, a je ob izhodiščni nepredložni tožilniški vezavi kljub temu prevlada rodilnika zaradi formalne prisotnosti zanikanja zelo izrazita.
Prispevek obravnava tipologijo slovenskih podredno zloženih povedi, kakor se je izkazala z vidika različnih stopenj odvisnosti, s tem da najvišjo stopnjo odvisnosti med odvisnim in matičnim stavkom ...izražajo stavčnočlenski odvisniki (in znotraj njih vezljivi), nižja stopnja je izražena z nestavčnočlenskimi odvisniki, ki hkrati nakazujejo prehod v zgolj vzporednost dveh propozicij. Tipologija se omejuje na odvisnike, ki znotraj izhodiščne matične propozicije zasedajo vlogo stavčnih členov ali njihovih delov, zato so stavčnočlenski odvisniki.
U radu se u okvirima kognitivnolingvističkih metoda raspravlja o kategorijalnom statusu i funkciji riječi "što" u konstrukcijama tipa "Na trgu se okupilo mnogo ljudi, što mladih što starih". Riječ je ...o konstrukciji koja se u hrvatskim gramatikama kao i raspravama posvećenim različitim funkcijama riječi "što" (Pranjković 2013: 238–246) ili uopće ne spominje ili se to čini vrlo površno (Raguž 1997: 69). S druge strane u rječnicima hrvatskoga jezika (npr. Šonje 2000, Anić 2003: 1552, Veliki rječnik hrvatskoga standardnog jezika 2003: 1529), a i šire (npr. Rečnik srpskoga jezika 2007: 1555), to se "što" redovito opisuje kao rastavni korelativ ili rastavni veznik usporediv sa značenjem veznika "ili... ili" i "bilo... bilo". Ovdje se iznose argumenti u prilog tome da što u takvim konstrukcijama nije ni korelativ (barem ne prototipni) niti je primarno rastavni veznik, pa čak ni tamo gdje alternira s prototipnim disjunktivnim veznicima, čime se otvaraju zanimljiva pitanja odnosa disjunktivnosti i kopulativnosti. Isto tako dokazuje se da u kategorijalnom smislu "što" u toj svojoj funkciji dijeli obilježja dviju, a s obzirom na obvezno udvajanje može se reći čak i triju vrsta riječi, čime se potvrđuje kao jedan od boljih primjera graničnih kategorija u hrvatskom jeziku.
Subordinirane strukture s veznikom što Pranjković, Ivo
Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje,
2019, Letnik:
45, Številka:
2
Journal Article, Paper
Recenzirano
Odprti dostop
U prilogu je riječ
o raznolikim subordiniranim strukturama s veznikom
što
u hrvatskom jeziku. Analiziraju se subordinirane strukture s
relativnim
što
, s eksplikativnim
što
, s uzročnim
što
te s ...veznikom
što
u sastavu brojnih složenih veznika i/ili vezničkih spojeva kao
što su
pošto
,
zato
što
,
zbog
toga što
,
uslijed toga što
,
zahvaljujući
tome što
,
kao što
,
osim što
,
nego
što
,
umjesto
što
,
nakon
što
,
prije
nego što
,
samo što.
This
paper deals with various subordinated structures in Croatian that contain the conjunction
što
.
We analyse the following types of subordinated structures: -
with a relative
što
,
e.g.
Osoba
što
je
upravo ušla nije mi poznata.
-
with an explicative
što
,
e.g.
Dobro ste učinili
što
ste
ih pozvali.
-
with a causative
što
,
e.g.
Žao mi je
što
se
nismo vidjeli.
-
with the conjunction
što
as
a part of various complex conjunctions such as:
pošto
,
zato što
,
zbog toga što
,
uslijed toga što
,
zahvaljujući tome što
,
kao što
,
osim što
,
nego što
,
umjesto što
,
nakon što
,
prije nego što
,
samo što.
Iako se koordinirane rečenične strukture u svom najjednostavnijem obliku shvaćaju kao određenim veznikom (simetrično) povezane sastavnice, koordinacija je daleko kompleksniji fenomen. Istraživanja su ...od početaka generativne teorije naovamo pokazala da koordinacija ne znači nužno simetričnost, a u pitanje se dovode i neke druge tvrdnje koje se obično uzimaju kao razlikovni element između koordiniranih i subordiniranih struktura. U ovom će se radu razmatrati koordinacija realizirana veznicima i i a te specifičnosti koje proizlaze iz strukturnih i semantičkih odnosa među koordinandima povezanima tim veznicima. Pritom ćemo se posebice osvrnuti na pojam elipse u koordiniranim rečeničnim strukturama te takozvanom „podizanju desnoga čvora“, koje se ostvaruje u nekim eliptičnim strukturama (npr. Ivana kuha, a Marko pije kavu). U tom će se smislu razmišljati o kriterijima prema kojima je u određenim koordiniranih rečenicama elipsa moguća, dok u drugima nije te će se pokušati odrediti razlozi za takvu diferencijaciju.
PDF
