The volume (‘Domestic Responses to Global Challenges’) contains fourteen chapters dealing with natural disasters. The chapters describe research findings and examples of the use of modern ...technologies in cases of natural disasters, with the focus on local responses to global challenges. The volume covers various topics such as earthquakes, draughts, heat waves, floods and avalanches, as well as responses and communication during natural disasters.
Odprta znanost temelji na prosto in odprto dostopnih znanstvenih publikacijah in podatkih. Slednji omogočajo preverjanje rezultatov predhodnih raziskav in njihovo nadgrajevanje, v kontekstu ...jezikovnih tehnologij in ročno označenih jezikovnih virov pa tudi šolanje novih orodij za procesiranje besedil. Vendar pa je, tako kot za znanstvene objave, tudi za podatke pomembno, da so korektno citirani, saj šele to omogoča ponovljivost raziskav, citati pa so tudi najpomembnejši pokazatelj zanimivosti in koristnosti delovanja znanstvenikov ter pomembno vplivajo na njihovo priznanost in s tem možnost pridobivanja projektov ter zaposlitev. V prispevku najprej predstavimo ti. »austinska načela« citiranja jezikovnih podatkov in opišemo tovrstne aktivnosti v sklopu infrastrukture CLARIN.SI. Nato analiziramo stanje citiranja jezikovnih podatkov, predvsem korpusov, v šestih vodilnih slovenskih jezikoslovnih znanstvenih revijah (Jezik in slovstvo, Slavistična revija, Slovenščina 2.0, Linguistica, Slovene Linguistic Studies in Jezikoslovni zapiski) ter v zbornikih dveh znanstvenih konferenc z jezikoslovno tematiko (Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika ter Obdobja) za obdobje zadnjih sedmih let, tj. 2013–2019. Pregledali smo 1.074 znanstvenih objav in kvantitativno ter kvalitativno analizirali rezultate. S kvantitativnega vidika pokažemo, da v celotnem obdobju zgolj dobra četrtina pregledanih člankov vključuje rabo virov ter da je v poznejšem obdobju (2018–2019) raba virov v objavah več kot dvakrat pogostejša kot v zgodnejšem obdobju (2013–2017). Načine navajanja virov razvrstimo v pet kategorij (npr. navajanje hiperpovezave na vir v besedilu ter navajanje ključne publikacije o viru); pokažemo, da je raba posameznega načina v veliki meri odvisna od navodil avtorjem za posamezno publikacijo. S kvalitativnega vidika se osredotočamo predvsem na vire z vnosom v repozitoriju raziskovalne infrastrukture CLARIN.SI, za katere pokažemo, da so z redkimi izjemami neustrezno citirani. Izsledke povzamemo in po ti. »austinskih načelih« pokažemo, kaj je bilo že narejenega v sklopu infrastrukture CLARIN.SI ter predlagamo smernice za citiranje jezikoslovnih podatkov in načine za njihovo implementacijo.
Modeliranje pokrajine ('Modelling landscape') is the fifteenth volume in the series GIS v Sloveniji (GIS in Slovenia). The goal of the volume is to present the wide variety of research findings on ...geographical information systems in Slovenia in recent years. Powerful geoinformatic tools and precise data facilitate research on processes and phenomena, and their modelling. The volume presents project outputs and research results in areas such as geology, geomorphology, hydrology, environmental protection, geography, surveying, archaeology, transport, telecommunication infrastructure, tourism, cultural heritage, remote sensing, and others. Readers will discover new features regarding the applicability of geographical information systems and will learn about interesting research findings in many areas.
The publication publishes excursions of the Ljubljana Geographical Society, carried out between April 2015 and May 2019. If we break down individual contributions according to their main ...characteristics, we can point out some interesting findings. Let us first mention their concentration in the western part of Slovenia. Southwestern Slovenia stands out as an area of strong regional dominance, with the participants taking advantage of two excursions to the wide-open state border with Italy, created by Slovenia's entry into the Schengen area. The variety of excursions according to the method of implementation is also noticeable. As a rule, classic bus transport is enriched by walking. Completely different logistics were needed to carry out a cycling excursion through the Slovenian and Italian Karst. There is a continuing tendency for geographical knowledge to increasingly complement the content of other disciplines, especially archeology and ethnology, which certainly enriches excursions due to a different view of the landscape and emphases that geographers usually ignore or do not know much about.
Important anniversaries of prominent historians have become traditional opportunities for the gift to the celebrator in the form of scientific contributions from his colleagues and the colleagues who ...have worked with him fruitfully or are still doing so. Marušičev zbornik is a tribute to one of the leading historians of the Slovene region in contact with its western neighbors, historian prof. Branko Marušič at the age of 80. He has created a very important oeuvre, while outlining basic research directions, which some have continued to gain. One of the prominent results of this “scientific transfer” is the present scientific monograph, with the highly significant subtitle, Zgodovinopisec zahodnega roba (The Historian of West Edge). In a single volume, it represents the contribution of different generations of historians to new insights into the history of coastal space, especially that of the borderland, which throughout history has encountered coexistence with “the other.” Different historical sources and their careful analyzes and interpretations, which the authors place in different time contexts, contribute to new or original scientific knowledge. The monograph is actual and important for the development of historiography, also because of the development of Slovenian scientific terminology.
- Aleksandr Sergeevic Gerd (Iz nabljudenij nad leksikoj slovenskix tekstov XVI veka na cerkovnoslavjanskom fone) primerja tvorjenke v prevodih P. Trubarja, J. Dalmatina, S. Krelja in besedisce v ...neprevedenih (izvirnih) ruskih hagiografijah s cerkvenoslovanskim besediscem in ugotavlja, da je sistem slovenskih obrazil v grobem primerljiv s starocerkvenoslovanskim (tj. izvorno praslovanskim), medtem ko je besedotvorna struktura ruske leksike bolj kompleksna in ima knjizni znacaj. - Irena Orel (Miklosicev slovensko-nemski rokopisni slovar skozi prizmo Pletersniko- vega) na podlagi korespondence in po Miklosicu povzetega besedja v Pletersnikovem slovarju poskusa rekonstruirati tako zgradbo in sestavo neohranjenega Miklosiceve- ga stirizvezkovnega rokopisnega slovarja kot tudi zgradbo gesel, in sklene z ugoto- vitvijo, da je Miklosicev prispevek v Pletersnikovem slovarju, ki je hkrati knjizni, zgodovinski, narecni, frazeoloski in mestoma tudi etimoloski slovar, »gotovo se veliko vecji, kot se ga da razbrati iz izpisanih leksemov«. - Marko Jesensek (Mi- klosicevo primerjalno oblikoslovje/pregiboslovje) primerja obravnavo oblikoslovja v slovenskih slovnicah J. Sumana (1881, 1884) in v Miklosicevi primerjalni slovnici (Wortbildungslehre) kot predlogi - tudi v luci polemike o terminoloskih vprasanjih - in ugotavlja, da je v Sumanovo slovnico vkljuceno celotno Miklosicevo sloven- sko gradivo, dodani so le podatki o prozodicnih lastnostih slovenskih samoglasni- kov in da za solsko rabo metodolosko nista ustrezni, ker se prevec naslanjata na primerjalno jezikoslovje in premalo izhajata iz slovenskega jezika. - Polonca Sek Mertük (Glagol v Miklosicevi Primerjalni skladnji slovanskih jezikov) predstavlja Miklosicevo obravnavo glagola v primerjalni skladnji slovanskih jezikov, ki se opi- ra na besednovrstni pomen in pomen besednih oblik, in se osredotoca na bogato slovensko ponazarjalno gradivo. - Natalija Ulcnik (Vodo zajema s sitom, kdor hoce ucen biti brez knjig - paremiolosko gradivo v Miklosicevih gimnazijskih berilih) analizira Miklosiceva berila za visje razrede gimnazije glede na zvrstnost, izvor, jezikoslovne znacilnosti in funkcijo v kontekstu reformiranega srednjesolskega iz- obrazevanja. - Marija Bajzek Lukac (Polozaj prekmurscine v Miklosicevem casu - v senci jezikovnih nacionalizmov) predstavlja literarno dejavnost treh prekmurskih intelektualcev (J. Kosica, I. Avgustica in J. Kardosa) v 19. stol. pri pripravi nujnih del (npr. prevodov madzarskih slovnic v prekmurski knjizni jezik, izdaje revij), ki naj bi omogocila izobrazevalni in kulturni napredek Prekmurja, pri tem pa ugotavlja, da je polozaj med madzarskim in slovenskim jezikovnim nacionalizmom (slednjega je vseboval program Zedinjene Slovenije) pomenil za prekmurski knjizni jezik ne le dobo razcveta, ampak tudi dobo pocasnega zatona. - Alenka Sivic-Dular (Mi- klosiceva predstava o slovanski dialektologiji) analizira kronolosko in prostorsko razlicne dialektoloske plasti v Miklosicevih delih o glasoslovju slovanskih jezikov in predstavlja terminologijo (pojme) in argumentacijo, s katero je Miklosic uteme- ljeval svoje poglede na genetska razmerja med slovanskimi jeziki. - Zinka Zorko in Anja Benko (Sklanjatve pri Miklosicu primerjalno z govori Stajerskih Slovencev v Avstriji) v teoreticnem okviru Miklosiceve primerjalne slovnice prikazujeta se- stav in zgradbo imenske, zaimenske in zlozene sklanjatve v avstrijskostajerskih slovenskih govorih, ki se uvrscajo v podjunsko narecje (na zahodu), severnostajer- ske kozjaske govore (okolica Lucan/Leutschach) in panonsko prekmursko narecje (Radgonski kot). - Mihaela Koletnik (Prlesko besedje iz pomenskega polja clovek v slovarskih delih Franca Miklosica (ob Pletersnikovem Slovensko-nemskem slovar- ju) primerja Miklosicevo in Murkovo besedje za pomensko polje 'clovek', podano v Pletersnikovem slovarju, z besedjem, ki je zajeto v prvem zvezku Slovenskega ling- visticnega atlasa in v novejsih narecnih slovarjih iz Prlekije, in ugotavlja, da so tako besede kot tudi njihovi pomeni vecinoma se danes v rabi. - Irena Stramljic Breznik (Besedotvorna motivacija in sinhrono manj ali neproduktivna Miklosiceva obrazila) z anketo, izvedeno v dveh skupinah anketirancev z razlicnim jezikoslovnim (bese- dotvornim) predznanjem, po stopnjah preverja, kako anketiranci na podlagi lastne jezikovne kompetence prepoznavajo 16 izbranih tvorjenk iz Miklosicevega besedo- tvornega gradiva z manj produktivnimi ali pa danes zelo produktivnimi obrazili, in med drugim ugotavlja, da med prepoznavanjem tvorjenosti in pogostnostjo rabe obstaja dolocena korelacija. - Janusz Bancerowski (Nazwa dusza we frazeologii polskiej i wegierskiej) pise o frazeoloski rabi besed za 'dusa' v poljscini in madzar- scini in ugotavlja, da je ta samostalnik konceptualiziran v obeh jezikih tudi sirse v smeri 'clovek', 'predmet', 'plin', 'atmosfera', 'ptic'. - Mateusz Warchal (Edukacja in- terkulturowa w Ewropie - aspekty metodyczne i funkcje jezyka) na korpusu poljskih besedil predstavlja metodoloska in funkcionala vprasanja medkulturnega izobraze- vanja v Evropi in ga funkcionalno povezuje s specificnim pojavom primerjalnega je- zikoslovja, ki se je sirilo v 19. stol. - Marko Snoj (Miklosic kot albanolog) prikazuje stiri albanoloske studije, s katerimi se je Miklosic vpisal med zacetnike albanologije in ki jih poznavalci se danes zelo cenijo, kar dokazuje tudi njihov albanski prevod in skupna izdaja Kosovske akademije znanosti in umetnosti in Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
PDF
