V skladu z načeli trajnostnega razvoja se v vse programe za razvoj mest vključujejo zamisli in ideale o tem, kako mesta razvijati tako, da bodo bolj sonaravna, zlasti z okoljskega in družbenega ...vidika. Programi temeljijo na iskanju kakovostnejših oblik življenja in rešitev, ki omogočajo tako življenje. Zaradi ekoloških in okoljskih funkcij imajo zelene površine za izboljšanje kakovosti življenja v mestih osrednjo vlogo – zato ker spodbudno vplivajo na zdravje prebivalcev in počutje družbe ter prinašajo gospodarske koristi. Zelene površine v mestih so zato najpomembnejši vir za oblikovanje sonaravnih mest. V okviru projekta GreenKeys smo razvili metodologijo, ki omogoča kakovostnejšo obravnavo lastnosti zelenih površin. Če nam ne bo uspelo dokazati pomena zelenih površin za življenje v mestih, menimo, da bomo tvegali, da bodo zelene površine ostale na dnu seznama prednostnih nalog v javni politiki in da zanje ne bodo mogli pridobiti več sredstev. V tem članku so kritično predstavljeni rezultati projekta GreenKeys, največ pozornosti pa je posvečene oblikovanju strategije za mestne zelene površine, ki je eden od predlogov tega projekta.
Prispevek predstavlja krajinsko in urbanistično zasnovo obsavskega prostora in severnega bežigrajskega kraka v Ljubljani. Osredotočen je na predstavitev metodoloških in vsebinskih izhodišč priprave ...zasnove ter urejanja mestnih zelenih površin širšega območja obsavskega prostora, ki kot vezni člen ter hkrati samostojna prostorska in funkcionalna celota predstavljajo izhodišče načrtovanja hidroenergetskih in urbanih ureditev. Izpostavljena je nuja prepoznavanja in reševanja stvarnih prostorskonačrtovalnih problemov, oblikovanja jasnih ciljev in konceptov, soočanja različnih prostorskih sistemov in interesov ter smiselnost oblikovanja alternativnih razvojnih scenarijev. Eno najpomembnejših izhodišč predlagane zasnove je celovito oblikovanje javnega odprtega prostora in zelenih površin. Urbanistična rešitev temelji na programsko močni, prepoznavni in členjeni Dunajski cesti, ki se jo preoblikuje v javni prostor sodobne mestne vpadnice, z jasnim zaključkom in hkrati s postopnim, okoliški morfologiji prilagojenim iztekom v obsavski prostor. To območje ima zaradi naravnih značilnosti, ohranjene kulturne krajine in dobre dostopnosti velike možnosti za razvoj prostočasnih dejavnosti. Predlagana rešitev izhaja iz izhodišča, da verige hidroelektrarn ne gre jemati le kot objekta z negativnimi vplivi na okolje, temveč tudi kot razvojno priložnost – dejansko uresničitev rekreacijskega območja vzdolž Save in način sanacije degradacij v prostoru. Predlagane so celovite prostorske ureditve vzdolž obsavskega prostora, kot del hidroenergetskih ureditev, posebna pozornost pa je namenjena aktivnemu oblikovanju različnih tipov brežin.
Razprava o mestnih zelenih površinah odpira staro paradigmatsko vprašanje o razmerju med mestom in naravo. Na zdravorazumski ravni so odgovori preprosti in enoznačni, bolj poglobljena analiza pa ...naleti na arhetipsko in konfliktno razmerje med »naturo in kulturo«. Obravnavni so bolj in manj uspešni poskusi »pomiritve« tega razmerja, ki so vsi bolj ali manj redukcionistični, to je začasni in nepopolni, kar postaja vse bolj problematično. V modernih družbah je nezadovoljstvo z le simbolno reprezentacijo narave v mestu močno vplivalo na suburbanizacijske procese, ki so z okoljskega vidika prav tako zelo problematični. V sklepu je argumentirana zamisel, da je namesto o vprašanju narava v mestu smiselneje razpravljati o mestu v naravi. Mestne zelene površine naj bi torej obravnavali kot del ekosistema na regionalni ravni in ne le kot interni mestni problem.
Za Grosuplje kot mlado mesto in primestno naselje velike Ljubljane je v zadnjih dveh desetletjih značilno veliko povečanje stanovanjske in poslovno-obrtne gradnje, s čimer se veča tudi število možnih ...uporabnikov odprtega prostora. Urejanje tega razvoju poselitve do nedavnega ni uspešno sledilo in zelene površine mesta v procesu urbanizacije niso bile obravnavane celostno ali enakovredno drugim rabam prostora. Na podlagi teh izhodišč je bilo zastavljeno osnovno vprašanje, kakšne so danes potrebe po tipih in količini urejenih zelenih površin v Grosupljem. Predpostavljeno je bilo, da v mestu tako ustrezno urejenih površin, ki bi učinkovito služile potrebam uporabnikov, primanjkuje, porajal pa se je tudi dvom o dostopnosti in javnem značaju obstoječih zelenih površin, kar je lahko precejšnja ovira za uporabnika. Da bi preverili te domneve in izhodišča, je bila med prebivalci izvedena krajša anketna raziskava, sočasno pa opravljena tudi analiza prostora. Glavni ugotovitvi sta bili dve. Problem mestnih zelenih površin in odprtih prostorov se bolj kot na količino nanaša na kakovost ureditve ter vsebino teh prostorov. Potrebe po urejenih zelenih površinah izražajo tako prebivalci enodružinskih hiš kot večstanovanjskih objektov. Na podlagi ugotovitev so bile podane splošne usmeritve za urejanje zelenih površin v Grosupljem in tudi usmeritve, ki so lahko v pomoč pri oblikovanju podobe mesta.
V prispevku je predstavljena zveza med kakovostjo in uporabnostjo podatkov o mestnih zelenih površinah na primeru Mestne občine Ljubljana. Izhodišče za razpravo je teza, da nekritično zbiranje ...podatkov ovira učinkovitost urejanja zelenih površin. V raziskavi so zajeti podatki iz različnih domačih in tujih virov, na podlagi katerih se pokaže, da obstajajo precejšnje razlike med posameznimi zbirkami podatkov o zelenih površinah v Ljubljani. Namesto univerzalnih podatkov, na primer o količini vseh mestnih zelenih površin, se kažejo razlike, ki izhajajo iz namena in načina zbiranja ter vsakokratne interpretacije pojmov in pojavov. Kot je razvidno iz analize, je uporabnost takih specifičnih podatkovnih zbirk zelo omejena, podatki v njih so lahko zavajajoči, kar lahko posredno negativno vpliva na urejanje zelenih površin. V razpravi na koncu je izpostavljeno, da je vir težav z upravljanjem, varstvom in razvojem zelenih površin pomanjkanje enotnih, splošno veljavnih izhodišč, kot so opredelitve pojmov in pojavov ter dogovorov o ciljih urejanja zelenih površin ; This article highlights the quality and usefulness of data on urban green areas in the Municipality of Ljubljana case study. The starting point of the discussion is the thesis that uncritical data collection hampers the effectiveness of managing green spaces. The survey includes data from various Slovenian and foreign sources and shows that there are significant differences between different Ljubljana green area databases. It reveals differences arising from the purposes and methods of data collection and respective concepts and phenomena interpretation, rather than universal data, such as the quantity of urban green spaces. The case study shows that such specific databases have very limited usefulness and that their information may be misleading. Furthermore, they can be indirectly harmful for the managing of green spaces. The discussion at the end of this paper shows that the source of the problems with the management, protection and development of green areas is a lack of uniform, generally applicable starting points, such as definition of the concepts and phenomena and agreements on the managing aims of green spaces.
Bagrem (Robinia pseudoacacia L.) je brzorastuće, listopadno drvo iz Sjeverne Amerike, a u Europu je uvezen početkom 17. stoljeća. Cijenjen je u pčelarstvu, drvnoj industriji, šumarstvu te je vrlo ...invazivna vrsta. Najrasprostranjeniji je u sjeveroistočnom dijelu Hrvatske. Vrsta posjeduje i dekorativne osobine pa se koristi i u ukrasnoj hortikulturi. Metodom promatranja tijekom travnja i svibnja 2016. godine na području grada Knina zamijećena je slaba zastupljenost ove vrste u vrtovima, okučnicama i zelenim površinama. U pogledu održavanja nužno je posvetiti više njege kako bi stabla dobila na većoj estetskoj vrijednosti, koja je sada na razini prosječnosti. Uviđa se i invazivno ponašanje vrste što se ogleda u zastupljenosti na određenim nepejsažnim površinama (slobodno rastuća vegetacija uz cestu, rubove šume, željezničku prugu itd.). Najgora aktivnost bagremove invazivnosti je potiskivanje autohtonih vrsta. Metodom anketnog ispitivanja ispitanici s područja grada Knina i okolice s vrlo dobrim ocjenama vrednuju atraktivnost, ugodnost i utjecaj bagrema na duševno zdravlje čovjeka. S nešto slabijim ocjenama vrednuju primjenu bagrema u gospodarstvu, krajobraznoj slikovitosti postojećim gradskim drvoredima (3,40-3,58). Više od 80 % ispitanika zna da je bagrem vrlo medonosna vrsta i da se koristi u drvnoj industriji.
Parkovni i slični prostori oduvijek su građanima pružali neposredan kontakt s prirodom i održavanje društvenih odnosa u većoj ili manjoj mjeri ovisno o funkciji ili namjeni. Odabir biljnih vrsta i ...prikladno parkovno uređenje zasigurno ima utjecaj na boravak korisnika u njima. Primjer toga je i centralni šibenski perivoj, koji je zbog svoje krajobrazne atraktivnosti imao značajnu društvenu ulogu među stanovništvom Šibenika u razdoblju 1900.-1970. Terenskim istraživanjem i istraživanjem literaturnih izvora vezanih uz povijesne podatke o gradovima Šibeniku i Kninu u radu su prezentirana društvena ponašanja posjetitelja javnih zelenih površina. Suvremeno oblikovane zelene površine novih blokovskih naselja pružaju velike mogućnosti za društveno povezivanje, naročito su korisne za mlađu i stariju populaciju. Anketnim istraživanjem je utvrđen pozitivan utjecaj dendroloških vrsta i krajobraznog uređenja na boravak. Zelene površine je potrebno bolje održavati i promovirati u cilju privlačenja većeg broja korisnika.
Najnovija istraživanja upućuju na to da izloženost vegetaciji u mjestu stanovanja (“zelenilu”) može usporiti pad kognitivne funkcije te očuvati cjelovitost s njom povezanih moždanih struktura. ...Međutim, malo se zna o takvom djelovanju zelenila, osobito u siromašnijim zemljama i populacijama srednje životne dobi. Stoga je u ovom istraživanju analizirana povezanost između zelenila i neurokognitivne funkcije na prigodnom uzorku od 122 sredovječna bugarska stanovnika koji su bili podvrgnuti dvama kognitivnim testovima: jednom za utvrđivanje znakova Alzheimerove bolesti (Consortium to Establish a Registry for Alzheimer’s Disease Neuropsychological Battery, krat. CERAD-NB) te drugom za ocjenu kognitivne funkcije (Montreal Cognitive Assessment, krat. MoCA). Osim toga, dostupni su nam bili podaci dobiveni magnetnom rezonancijom moždanih struktura 25 sudionika. Njihove kućne adrese povezane su normaliziranim indeksom razlike u vegetaciji (engl. Normalised Difference Vegetation Index, krat. NDVI) kojim se mjeri razina zelenila u četvrti (u polumjeru od 100 do 1000 m). Rezultati pokazuju da je viši NDVI bez iznimke povezan s višim ocjenama testova CERAD-NB i MoCA kroz sve polumjere i statističke modele prilagođene po različitim kovarijatima. Na tu povezanost zelenila i testova posredno je utjecao opseg struka. NDVI u polumjeru od 100 metara od adrese stanovanja bio je povezan sa srednjom debljinom korteksa u objema moždanim polutkama, ali se ta povezanost pokazala marginalno značajnom (P<0,1) nakon korekcije zbog ocjene lažnoga otkrivanja uslijed višestrukih statističkih usporedbi. Zaključak je da život u zelenijoj četvrti može biti povezan s boljom kognitivnom funkcijom u sredovječnih Bugara te da na nju utječe i manji opseg struka. Naši rezultati također donekle upućuju na to da zelenilo pridonosi strukturnoj cjelovitosti moždanih područja koja upravljaju kognitivnim funkcijama. Buduća bi istraživanja trebala proširiti te rezultate obuhvativši veće i reprezentativnije populacijske skupine.
Zeleni prostori ispunjavaju mnoge funkcije u urbanom kontekstu koje unapređuju kvalitetu urbanoga okoliša i života u gradu. Priroda u gradu pruža mogućnosti za dokolicu i estetski užitak, kao i ...zdraviji život, te omogućuje psihološke i socijalne koristi koje obogaćuju život ljudima. Prvobitno privilegij povlaštenih klasa, parkovi i zelene površine demokratiziraju se u modernosti, s procesima industrijalizacije i urbanizacije, a sve veće značenje dobivaju u održivom razvoju gradova u 21. stoljeću. Aspekti poput količine javnih zelenih prostora po stanovniku, javni parkovi i rekreacijska područja spominju se kao važni čimbenici livabilnoga grada te ugode i atrakcije za njegove stanovnike. Stoga je u komuniciranju zelenih
urbanih prostora posebno važno mišljenje građana, odakle proizlazi i sociološki interes i zanimanje. Radi ispitivanja funkcija i značaja zelenih prostora, provedeno je anketno istraživanje stanovnika grada Šibenika. Rezultati su pokazali kako ispitanici najviše prepoznaju estetske, rekreativne i socijalne uloge zelenih prostora te smatraju kako bi ih u gradu trebalo biti znatno više. Nacionalni park Krka percipira se kao prirodna baština i turistička atrakcija s ekonomskim potencijalima, čije je prirodne i kulturne vrijednosti nužno očuvati. U pogledu osobnoga korištenja tim prostorom, ispitanici ga u najvećem broju posjećuju povremeno kako bi se u društvu s drugima koristili njegovim prirodnim blagodatima. Međutim, velikom broju Šibenčana cijene ulaznica su prepreka u korištenju tog prostora.
V mestih obstajajo številni spregledani in neizkoriščeni prostorski potenciali za ureditev zelenih površin in odprtih prostorov mesta. Določajo jih predvsem lega v mestu, ustrezne, za obisk privlačne ...vsebine v neposredni bližini in dejanska razpoložljivost prostora. V prispevku so predstavljeni nekateri najznačilnejši spregledani potenciali, kot so: zunanji prostori šol, vrtcev, domov za starejše občane, odprti prostori in zelene površine ob javnih ustanovah, četrtnih in lokalnih središčih, večjih trgovinskih centrih, industrijskih objektih in podobno. V zaključku so podani predlogi za nekatere nove tipe prostorov mestne krajine, ki bi lahko pomembno prispevali k izboljšanju kvalitete bivanja v mestih.
PDF
