Kranjske stopinje v preteklost ali odtisi otroškega stopala, pujsa in psa, ki so se zapodili po še mokrem maltnem tlaku, odkritem na dvorišču gradu Khislstein, so dokaj redka najdba, ki nam nudi ...izjemen pogled v dogajanje pred več kot 1400 leti.
Novost mlajše kamene dobe je bilo tudi vrtanje kamna. Z uporabo preproste, loku podobne naprave, so v kamen s pomočjo sukanja votle kosti vrtali luknje. Na isti način so s hitrim sukanjem ošiljene ...palice v lesu zakurili ogenj.
Na Lovskem dvorcu je bila med nedavnimi arheološkimi izkopavanji odkrita odpadna jama, polna lončenine iz 16. stoletja. Gre za lončarske izdelke, ki so se poškodovali pri žganju in jih je zato ...lončar zavrgel. Med njimi so pristali tudi izdelki, na katerih se lončarjem ni posrečila poslikava ali imajo kakšno drugo napako. Odkritje kaže na živahno lončarsko dejavnost v srednjeveškem Kranju.
Dežmanovo znanstveno delo se je začelo leta 1849. Poglobil in razširil ga je, ko je postal kustos deželnega muzeja. Najprej je bil predvsem botanik, zoolog, mineralog, geolog in meteorolog Kranjske ...ter je objavil svoje spise večinoma v Jahreshefte des Vereins des krain. Landes-museums, MMK I-II, v ljubljanskih nemških časnikih in dunajskih publikacijah. Preučeval je tudi kulturno zgodovino naših krajev. Njegovo znanstveno in praktično delo za prazgodovino Kranjske obsega epohalno razkritje neolitičnih mostišč na ljubljanskem barju, izkopavanje grobišč iz halštatske dobe, dokazal je prvi obstoj La-tènske dobe na Kranjskem in poročal o tem na antropološkem kongresu v Celovcu 1885. Od leta 1883 se je posvečal grobiščem rimskega mesta Neviodunuma Drnovo pri Krškem). Glavni spisi o tej tematiki so poročila o raziskovanju mostišč na ljubljanskem barju, o grobovih halštatske periode in končno o rimskem grobišču Drnovo. Opisal je prazgodovino Kranjske (Osterr.-ungar. Monarchie in Wort u. Bild, Kärnten-Krain, 305–324) ter od 1880 deloval tudi kot konservator umetnin.
