Trpeči Kristus, na fotografiji vidimo detajl njegove roke, je po vsej verjetnosti starejši od cerkve.Lucija Fabjančič je avtorica fotografije in besedila.
Poslikava cerkvenega pročelja na glavnim vhodom, motiv zavetnice Ljubljane. Freska iz prve polovice 18. stoletja je bila skozi stoletja večkrat prenovljena.
Poleg slike sv. Helene v glavnem oltarju, ki jo je v 1. pol. štiridesetih let 18. stol. naslikal Valentin Metzinger, je v cerkvi sv. Helene posebne pozornosti vredna tudi oltarna arhitektura obeh ...oltarjev kot lep primer rokokojske rezbarske spretnosti.
Avtorica muzejske postavitve je Meta Hočevar, utemeljiteljica sodobne slovenske gledališke scenografije in dobitnica številnih nagrad in priznanj. Je prejemnica Prešernove nagrade za življenjsko ...delo, s svojim delom pa se je proslavila tudi v tujini.
Cerkvena notranjščina je v celoti poslikana. V spodnjem delu so stene okrašene le z imitacijo kamnitih zidakov, zgornji del sten in obok pa sta poslikana z dekorativnimi bordurami in rastlinskimi ...prepleti. Figuralika je prisotna le na steni prezbiterija.Lucija Fabjančič je avtorica fotografije in besedila.
Oltarja v drugih dveh stranskih kapelah sta nekoliko starejša. Dr. Lazarini ju postavlja v čas posvetitve cerkve, tako kot glavni oltar. Sklepa, da bi lahko bil njun avtor Ivan Šubic (1830-1898) iz ...Škofje Loke, ki je avtor večine oltarnih slik. Oba oltarja imata na obeh straneh stebra in kipa. V atiki imata manjšo okroglo sliko. Levi oltar je posvečen Srcu Jezusovemu, v atiki pa je slika sv. Antona Padovanskega. Plastiki na oltarju sta sv. Frančišek Ksaverij in diakon brez atributov, morda prav tako delo Šubičeve delavnice.Lucija Fabjančič je avtorica fotografije in besedila.
Kapelica stoji na polju, kjer se križata dve makadamski poti pod cerkvijo sv. Valburge in je spomeniško zaščitena. Zgrajena je bila v 19. stoletju in je tipološko uvrščena med poznobaročne kapelice ...odprtega tipa. Do tega kraja domačini še danes čutijo strahospoštovanje, saj je bilo na tem mestu deželnoknežje morišče. Zgodbe o dogodkih na tem mestu segajo daleč v preteklost. V 17. stol. je smledniški baron Egkh vaščanom vladal z železno roko in podložnike kaznoval na mestu, kjer stoji kapelica. V srednjem veku so kaznovali na različne krute načine, obešali, bičali, sekali ude, glave, razčetverjali. Vse to naj bi se dogajalo pri Krvavem znamenju. Ugiba se tudi, da je znamenje morda simbolično povezano z ječo v grajskem stolpu. Od tam naj bi nesrečnike pripeljali k znamenju in jih tu javno kaznovali. Kapelica je močno povezana z valburško cerkvijo ter Kalvarijo, ki se vije po pobočju Starega gradu. Kalvarijo je dal leta 1772 postaviti graščak Franc Smledniški, da bi uresničil svojo zamisel o optični povezavi Starega gradu, Kalvarije in Krvnega znamenja. Ravno to linijo so izbrali za gradnjo kapelice.Maja Vehovec je avtorica besedila, Peter Fabjančič je avtor fotografije.
