Osrednjo plastiko sv. Valburge obdajata plastiki sv. Terezije Velike in sv. Magdalene, na straneh pa sta še plastiki sv. Roka in sv. Antona Padovanskega. V atiki je podoba Boga Očeta z angeli. Na ...oltarju je napis s kronogramom, ki da letnico 1766. Napis sporoča, da je dala oltar narediti Helena Bagner zase in za svoji dve hčeri.Lucija Fabjančič je avtorica fotografije in besedila.
Osrednjo plastiko glavnega oltarja obdajata dva para svetnikov, na eni strani sta plastiki sv. Magdalene in sv. Antona Padovanskega.Lucija Fabjančič je avtorica fotografije in besedila.
Pogled v notranjost cerkve sv. Janeza Krstnika. Lesena stranska oltarja sta oba iz 19. stoletja. Levi je posvečen sv. Valentinu, zraven sta kipa sv. Frančiška Asiškega in sv. Antona Padovanskega. ...Desni oltar je posvečen sv. Andreju, zraven je plastika sv. Izidorja, druga je bila ukradena leta 1999 tako kot dve plastiki z glavnega oltarja. Pravilno orientirana cerkev ima pravokotno ladjo z ožjim poligonalno zaključenim prezbiterijem. Na zunanjih stenah prezbiterija sta naslikani dve freski: izjemno slabo ohranjena starejša freska s prizorom Kristusovega krsta in freska Lojzeta Čemažarja iz leta 1994 z istim prizorom.Lucija Fabjančič je avtorica besedila, Robert Rokavec je avtor fotografije.
Cerkvena notranjščina se kaže kot lep baročni prostor s poudarkom na centralnosti. Ladja je popolnoma kvadratna in kupolasto obokana. Prezbiterij je od ladje ločen s polkrožnim slavolokom. Je ravno ...zaključen in ne izstopa iz stavbne mase. Na levi je stranski vhod. Visoko v stenah ladje in prezbiterija so polkrožna okna. Na zahodu je cerkev podaljšana s predprostorom in zidanim pevskim korom nad njim, da se ne pokvari kvadratne zasnove ladje.Lucija Fabjančič je avtorica fotografije in besedila.
Osrednje mesto v cerkvi zavzema reliefna podoba Marije Zavetnice s plaščem, ki je od 17. stoletja naprej vkomponirana v sijajen baročni glavni oltar, prvotno pa se je nahajala nad glavnim vhodom ...cerkve. Čas nastanka te prekrasne gotske umetnine, ki sodi med najbogatejše in likovno najlepše upodobitve v tedanji Evropi, sovpada s časom gradnje cerkve (prvo desetletje 15. stoletja). Kipar, ki je delo ustvaril je nedvomno pripadal krogu delavnice cerkve sv. Štefana na Dunaju. Dunajska delavnica se je opirala na praško, ki je pod vodstvom rodbine Parlerjev v drugi polovici 14. stoletja doživela pomemben razvoj.Marijin kip na Ptujski gori nam kaže stoječo Marijo, varuhinjo vsega človeštva in zaščitnico oz. priprošnjico pred Bogom, z Jezusom na levi roki. Njen plašč držijo angeli z razširjenimi rokami in tako oblikujejo široko razpeto okrilje, pod katerim je zavetje našlo 82 oseb. Na Marijini levi so upodobljeni predstavniki posvetnih stanov s cesarjem in kraljem na čelu, na desni pa predstavniki duhovnih stanov s papežem v ospredju. Dr. Avgust Stegenšek je ugotovil, da relief predstavlja najširše sorodstvo Hermana II. Celjskega in vodilne osebe srednje in južne Evrope, ki so bile politično zvezane z njegovim zetom, kraljem Sigismundom. Tako so na reliefu zraven ogrsko-hrvaškega kralja Sigismunda Luksemburškega, upodobljeni tudi kraljica Barbara Celjska in njeni sestri Elizabeta in Ana, naročnik in ustanovitelj cerkve Bernard III. Ptujski in njegova žena Valburga Celjska, Herman, sin Hermana II. Celjskega, Katarina Frankopanska, njena hči Elizabeta, žena Friderika II. Celjskega, Nikolaj Frankopanski, Ludvik Celjski, Herman II. Celjski in drugi.V gledalca zazrti figurici zgoraj na Marijini levi naj bi po mnenju umetnostne zgodovinarke Eve Pezdirček predstavljala umetnika, ki je relief izklesal in stavbarja, ki je vodil gradnjo cerkve. Kot stranske figure na reliefu nastopajo angeli, od katerih dva držita krono nad Marijino glavo in povdarjata njeno vlogo nebeške kraljice.
Sv. Peregrina je bila zgodnjekrščanska mučenka in je bila v 17. in 18. stoletju na Kranjskem čaščena kot posebna zaščitnica pred Turki. Njene relikvije je imel nekaj časa v lasti tudi Franc baron ...Smledniški in ji je zato v cerkvi v Valburgi postavil oltar. V njem je slika njenega mučeništva, ki je delo Leopolda Layerja. Na oltarju sta tudi plastiki sv. Notbrurge in sv. Helene.Lucija Fabjančič je avtorica fotografije in besedila.
Cerkveni prostor je dvoranski. Banjasto obokana in široka ladja ima plitke in visoke stranske kapele, ki so z ladjo en prostor. Prezbiterij in ladjo ločuje precej neopazen polkrožen slavolok. V ...cerkveni ladji je obešenih štirinajst slik križevega pota, ki so kopije priljubljene upodobitve z Dunaja. Po mnenju dr. Lazarinija so verjetno med najstarejšimi kopijami tega križevega pota na Slovenskem. V cerkev so jih prinesli 15. marca 1863.Lucija Fabjančič je avtorica fotografije in besedila.
Stoji ob cesti v neposredni bližini dvorca Lazarini. Prvič je omenjena leta 1324, ko je izpričan tudi patrocinij sv. Valburge. Na Nemškem je bil zelo razširjen, zato je treba cerkev povezati z ...lokalnim gospostvom. Cerkev je bila verjetno zgrajena kot kapela smledniškega gradu. Sedanja cerkev je baročno delo arhitekta Candida Zullianija, ki jo je zgradil v času Franca barona Smledniškega v letih od 1763 do 1769. Njegovo delo je nadaljeval Leopold Hofer. Baročno sta preuredila tudi bližnji dvorec. Cerkev je bila obnovljena v letih 1995 in 1996.Lucija Fabjančič je avtorica fotografije in besedila.
Cerkev je v tlorisu pravokotna z zaobljenimi vogali. Zvonik nad zahodnim pročeljem je vkomponiran v stavbno maso. Pročelje je členjeno s pilastri in timpanonom s podobo božjega očeta. Nad vrati in ...kvadratnim okencem sta letnici »1341 + 1996«.Lucija Fabjančič je avtorica fotografije in besedila.
