Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Ob cesti Ljubljana-Celje je most čez Miklavčev graben.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under ...the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Panorama Logarske doline, avtobus pelje po dolini, gorski vrhovi, slap Rinka, doma v Logarski dolini, avtobusi ...na parkirišču, parkiran avto spaček, cesta in smerokaz za Logarsko dolino, fičko pelje po cesti, redki avtomobili na makadamski cesti, soteska Savinje. Solčava - tabla, spaček pelje po cesti, gradnja mostu, cestni gradbeni stroji, cesta v ozki dolini, ki se vzpenja.
Učenjaki, strokovnjaki za alpski svet, so mnenja, da sodi Logarska dolina, ta resnični biser naših Alp, med najlepše, geografsko najčistejše alpske doline v Evropi.
Res, Logarska dolina, ta resnični prirodni fenomen, kakršnih je malo na svetu, ni zaman že pred desetletji zaslovela kot izredno privlačno turistično središče, ko eno najzanimivejših in hkrati najperspektivnejših gorskih letovišč. Saj priroda je v tej dolini bogata kot redkokje...
Vendar je prav turizem v tej dolini v povojnih letih očitno stagniral, da celo nazadoval. Število postelj se je v primerjavi s predvojnimi leti skrčilo na 100, število nočitev pa prav tako za 50 %. Namreč, lani je imela Logarska dolina približno 10.000 nočitev, pred vojno pa se je ta številka sukala nekje pri 15.000. In navzlic razvoju motorizacije je nazadoval celo izletniški turizem - čeprav je lani Logarsko obiskalo okoli 60.000 gostov, je ta številka menda še vedno nižja od predvojne. In kje so vzroki? Teh je seveda več, med največje težave turizma v Logarski in Gornje savinjski dolini pa prištevajo cesto. Edino prometno žilo teh krajev s svetom sploh.
Recimo, da ste se odločili za izlet v Logarsko dolino. Pripeljali ste se udobno vzdolž Savinjske doline in pri Šentrupertu zavili proti cilju, proti Logarski dolini. Cesta je lepa in vožnja med hmeljskimi nasadi je prav prijeten... dokler ni pri Rečici konec asfalta, dokler ne zapeljete na pravo cesto, ki pelje v Logarsko dolina...
-mimo Luč, kjer vas svojevrstna »oglasna deska« opozori na vse »predvidene«, kot tudi na »nepredvidene« ovire, ki vas čakajo med potjo...
-mimo znamenite Igle, kjer vam je na voljo tudi ličen bife...
-od tod pa potem navzgor po soteski Savinji, skozi Solčavo - le ta je znano gorsko letovišče in izhodišče na najrazličnejše gorske vzpone,
potem pa se boste naveličani vožnje, »priprašili« v Logarsko dolino. Res je, da vam njena lepota povrne ves trud, da ni nikomur žal poti, res pa je tudi, da je danes tako, da turist želi in zahteva udobno vožnjo, udobno pot do zaželenega cilja.
Toda, potnikom v Logarsko dolino se obetajo lepši časi. Namreč, čez nekaj let se boste tudi tja pripeljali po modernem asfaltu. Delavci so prijeli za orodje in do zime bo stekla nova cesta od Rečice do Okonine v Savinjski dolini ali pa morda celo do Ljubna. Toda, delo na novem cestišču bo pravzaprav polno zaživelo šele v prihodnjih dneh, ko bo na traso prišlo v dveh izmenah 9 mladinskih delovnih brigad - iz Celja, Zrenjanina, Tuzle in Vinkovcev. V dveh izmenah bo mladina vzgradila v novo cesto 31.000 prostovoljnih delovnih ur. Torej, začetek je perspektiven. Letošnja investicija - 170 milijonov dinarjev je del nove etape za splošni gospodarski razvoj Gornje Savinjske doline, kot tudi za hitrejši razvoj turizma v teh krajih, posebej pa še v Logarski dolini. Turizem pa utegne postati pomembna postavka v gospodarstvu Gornje Savinjske doline sploh. Lov, ribolov in ne nazadnje privlačna pokrajina - to so osnovni prirodni elementi, elementi, ki obetajo.
Gornja Savinjska in Logarska dolina bosta dobili povezavo tudi s Črno na Koroškem - letos bodo vendarle zgradili po 3 km ceste ter tako povezali dve sorodni turistični področji. Prav tako obetajo tem krajem tudi povezavo s sosednjo Avstrijo - dograjena bo cesta na Sv. Duh. Ta, kot tudi cesta na Črno, pa bo posebej pomembna za razvoj maloobmejnega prometa, od katerega si tamkajšnji turizem veliko obeta. Upajmo, da bo tako čez nekaj let le v celoti rešen največji problem teh krajev - promet.
Torej, perspektive so in upajmo, da bo tudi Logarska dolina kmalu zopet postala pojem na področju alpskega turizma. Upajmo, da njene lepote ne bodo več životarile v senci gorskih vrhov.- Information:- Road and tourism:a bad road in the beautiful Logarska dolina valley.- Original language summary:
Cesta in turizem:slaba cesta v prelepi Logarski dolini.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Avto-moto društvo »Ljubljana« je uvedlo za svoje tečajnike zanimivo novost. Po zaključku tečaja, ki traja ...mesec dni, morajo bodoči vozniki – amaterji – opraviti posebno preizkušnjo. Njen namen je, da pokaže, če so dovolj pripravljeni za polaganje pravega šoferskega izpita. Razen teoretičnega dela morajo tečajnik svoje znanje pokazati tudi na praktični vožnji. Društvo jim nudi na razpolago osem vozil in prav toliko poklicnih inštruktorjev. Po njihovih navodilih novopečeni vozniki kmalu premagajo strah pred cesto. Volan v njihovih rokah postane ubogljiv in »fičko« varno drsi skozi vse gostejši mestni promet.
Ljubljana: priprave na vozniški izpit; učilnica, reševanje testnih pol, praktična vožnja, fičko, voznica v avtošoli, vožnja po mestnih ulicah.- Original language summary:
Ljubljana - priprave na vozniški izpit.- Ljubljana - preparations for a driving test.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Prometni organi Ljudske milice so sinoči in v minulih večerih izvedli vrsto akcij, katerih cilj so bili ...kolesarji s pomanjkljivo opremljeni dvokolesi. Sleherno dvokolo, ki je bilo brez luči ali odbojnega stekla so miličniki vzeli in ga vrnili lastniku šele tedaj, ko je prinesel manjkajoči del. V minulih dneh je bilo 16 podobnih akcij. Od približno pet tisoč pregledanih koles jih je bilo okrog petsto neopremljenih za nočno vožnjo. Odstotek je vse prej kot zadovoljiv in dokazuje, da so takšni ukrepi več kot potrebni, saj so bila nepopolno opremljena kolesa vzrok že številnim hudim nesrečam.- Original language summary:
Prometni miličniki nadzorujejo opremljenost kolesarjev.- Traffic policemen check cyclists' equipment.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Radi potrebe unaprjeđenja mreže cesta u Republici Srpskoj, u ovome radu su prikazani određeni rezultati. Dinamiku izgradnje cesta i otvaranja šuma prate velike oscilacije, a posebice stagnacija ...početkom devedesetih godina. Izgradnja cesta u Republici Srpskoj nastavljena je vrlo slabo do 2006 godine, kada se krenulo intenzivno s projektiranjem i izgradnjom šumskih kamionskih cesta do danas. U ovome razdoblju na prostoru Republike Srpske izgrađeno je 519 km cesta, ili prosječno 47.20 km godišnje. S obzirom da ne postoji jasna analiza optimalne gustoće kamionskih cesta u Republici Srpskoj, u ovom slučaju su kao parameter poslužila slična reljefna područja iz okruženja. Pritom minimalna otvorenost koja je potrebna za gospodarenje šumama u RS uzeta je vrijednost od 15 m/ha, dok je optimalna oko 20 m/ha. Na osnovi ovih parametara učinjena je i analiza otvorenosti šuma. Otvorenost šuma šumskim kamionskim cestama iznosi 9.28 m/ha. Mnogi autori prikazali su otvorenost šuma, uključujući i javne ceste. Glede toga, i u ovome radu prikazana je otvorenost od 11.21 m/ha. Otvorenost javnim cestama možemo promatrati u smislu značenja ne samo za transport šumskih drvnih sortimenata, nego i za zaštitu šuma od požara i monitoring šuma, kao i za prijevoz radnika i opreme do šuma za potrebe izvođenja radova na pošumljavanju, uzgoju i korišćenju šuma. Gustoća šumskih kamionskih cesta za radoblje od 2006. do2016. godine je uvećana za 0.62 m/ha. Ovom dinamikom izgradnje cesta minimalna otvorenost bi se dostigla za 100 godina. Otvorenost šuma kreće se od 1.19 m/ha, pa sve do 14.75 m/ha. Svega jedno šumsko-gospodarsko područje (istočnodrvarsko) može se svrstati u minimalno otvoreno, što predstavlja 1.48% od ukupne površine državnih šuma Republike Srpske. Šumskogospodarsko područje “majevičko” ima najnižu otvorenost. Na ovome prostoru velika površina šuma je zaštićena kao vodozahvat pitke vode u općini Bijeljina, i na ovome prostoru nije dozvoljena intenzivnija eksploatacija šuma, pa samim tim i izgradnja šumskih kamionskih cesta. S obirom da je ovo područje malo površinom, ono nema veliki utjecaj na ukupnu otvorenost šuma i šumskog zemljišta. Iz rezultata ovoga istraživanja. dolazi se do zaključka, kao i u entitetu Federacija Bosne i Hercegovine, da su najvažnija pretpostavka i uvjet za unaprjeđenje šumske prometne infrastrukture i u Republici Srpskoj financijska sredstva. Nedostatak financijskih sredstava su osnovni uzrok zbog čega je realizirana novogradnja cesta značajno ispod preporučenog minimuma. Potrebno je značajno intenzivirati izgradnju šumskih kamionskih cesta, posebice obratiti pozornost na šumsko-gospodarska područja u kojima se skoro nikako nije gradilo. S obzirom da su parametri za utvrđivanje otvorenosti šuma uzeti iz okruženja, potrebno je provesti detaljniju analizu konkretnih utjecajnih čimbenika za ovaj prostor kako bi se odredio minimum i optimum.. Neophodno je u planskim dokumentima razraditi otvorenost šuma ili određenim studijama analizirati sve čimbenike koji utječu na otvorenost šuma, kako bi se postigli optimumi gustoće mreže šumskih kamionskih cesta za različite reljefne uvjete. Razvoj katastra postojeće šumske ceste je preduvjet za provođenje analize i dobivanje kvalitetnih programa otvaranja šuma. U radu je prikazana otvorenost šuma i šumskog zemljišta primarnom mrežom cesta u Republici Srpskoj. Podaci su prikupljeni GARMIN Oregon 600 GPS uređajima, na cijelom području, čiji je korisnik JPŠ “Šume Republike Srpske”, a snimljeni tragovi uspoređivani su i korigirani ortofoto snimkama rezolucije 0.50m. Za obradu podataka korišteni su GIS softveri, ArcGIS 10.2 i QGIS 2.16. GPS tragovi su razvrstani na javne i šumske ceste. Otvorenost šuma i šumskog zemljišta je prikazana po kategorijama šuma.
Projektiranje šumskih prometnica važna je faza u gospodarenju šumama i šumskim bogatstvima. Projektiranje šumskih cesta sastoji se od dviju podfaza. Prva, terenska podfaza razumijeva prikupljanje ...svih terenskih podataka koji su nužni za izradu glavnoga projekta šumske ceste. Druga, uredska podfaza sastoji se od unosa podataka dobivenih terenskom izmjeromu računalni programte obrade tih podataka za izradu glavnoga projekta šumske ceste sa svim propisanim sastavnicama (Lepoglavec i dr. 2010). Korištenje računalnih programa uvelike je smanjilo vrijeme potrebno za projektiranje te ispisivanje projekata šumskih cesta. Postoje razni računalni programi za projektiranje javnih cesta koje možemo koristiti i za projektiranje šumskih cesta, no »RoadEng« je jedan od malobrojnih računalnih programa koji je razvijen u prvom redu za projektiranje šumskih cesta. »RoadEng« je programski paket razvijen u kanadskoj tvrtki »Softree«, a može se koristiti kao dodatak drugim računalnim programima ili kao samostalan alat. Pregledno je riješen i istodobno je vrlo interaktivan. Tim se programskim paketom može služiti svaki projektant te nije potrebno biti CAD stručnjak jer se »RoadEng« usredotočuje na inženjering, a ne na CAD. Sastoji se od triju modula: Survey/Map, Terrain i Location u kojima se radi kompletan unos podataka, obrada i izračun terena, oblikovanje buduće šumske prometnice sa svim cestovnim objektima te ispis svih priloga potrebnih za izradu glavnoga projekta šumske ceste.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Tabla na zgradbi označuje začetek Tržaške ceste v Ljubljani.- All metadata published by Europeana are available free of restriction ...under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Gost promet na Tržaški cesti, v smeri Trsta in proti mestnemu središču, blizu nekdanje Tobačne.- All metadata published by ...Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Republika Slovenija je del Evropske unije. Z odpravo meja (prosti pretok blaga) se spreminjajo tudi prometne funkcije na območjih mednarodnih mejnih prehodov med državami članicami. Mednje spada tudi ...mednarodni mejni prehod med R Italijo in R Slovenijo v Vrtojbi. Obmejni občini Šempeter-Vrtojba in Gorica (Italija) zato že pripravljata ureditveni načrt izrabe prostora in zagotavljanja prometne dosegljivosti širšega območja prehoda za čas po odpravi t. i. schengenske meje (prosti pretok oseb). Posebno pomembna je ustrezna zasnova cest, ki mora omogočiti, da bo ta prostor enotno in enakovredno vključen v cestna sistema obeh sosednjih držav. »Komunalna« cesta, ki zdaj vodi čez mejni prehod, bo zaradi te spremembe pridobila status avtoceste (hitre ceste), kar pomeni, da je na njej pričakovati velike potovalne hitrosti in spremenjen režim priključevanja nanjo. Zdajšnja ureditev ima preveč individualnih priključkov, obstaja pa tudi možnost obračanja in celo parkiranja (v Italiji). V članku so predstavljene rešitve oziroma predlogi za sistemsko preureditev sedanje ceste prek MMP v avtocesto in način navezovanja cestnih mrež v obeh sosednjih občinah nanjo. Prikazani so tudi predlogi preureditve oziroma dopolnitve zdajšnjih lokalnih cestnih mrež in železniške infrastrukture (ureditev intermodalnega terminala) ter prometni režim na cestah, da bi bila raba prostora sedanjega MMP Vrtojba čim učinkovitejša in prostorsko čim manj obremenjujoča.