Ozadje in izvirnost: Dobro počutje na delovnem mestu predstavlja pozitivne in povezovalne koncepte ter zajema več dejavnikov, kateri pomembno prispevajo k zdravju in kakovostnemu življenju ...zaposlenih. Namen raziskave je opredeliti dimenzije dobrega počutja na delovnem mestu na podlagi pregleda stališč različnih avtorjev, pri tem identificirati dejavnike s pozitivnim in dejavnike z negativnim vplivom na dobro počutje zaposlenih ter z njimi povezane posledice za organizacijo. Metoda: Raziskava temelji na sistematičnem pregledu obstoječe literature. Iskanje je bilo omejeno na iskalno bazo SpringerLink. Na podlagi postavljenih raziskovalnih vprašanj smo določili ključne besede in časovni okvir iskanja, ki je zajemal znanstvene in strokovne članke odprtega tipa, objavljene med leti 2010 in 2022. Iskalni niz je ponudil 123 takih člankov. V nadaljnjo obravnavo smo vključili članke, v katerih različni avtorji prikazujejo vidike in dejavnike vpliva na dobro počutje. Kriterijem je ustrezalo 37 člankov. Rezultate glavnih ugotovitev smo prikazali v tabelah. Rezultati: Zaznani dejavniki, ki pozitivno vplivajo na dobro počutje zaposlenih so avtonomija in visok nadzor nad lastnim delom, intervencija kovčinga, fleksibilno delo, intervencija obvladovanja tveganj povezanih z utrujenostjo, podpora vodstva, intervencije pozitivne psihologije, oblikovanje politik zmanjševanja delovnih zahtev, optimizem in pozitivna čustva, dobri medosebni odnosi, povratne informacije in uresničevanje ciljev. Kot glavne dejavnike z negativnim vplivom smo identificirali vedenje nadzornikov, psihosocialna tveganja/delovni stres, nižje ravni informacijske in medosebne pravičnosti, negotovost zaposlitve, slab poklicni ugled in nespoštljivo vedenje. Dejavniki v povezavi z dobrim počutjem zaposlenih, ki kažejo vplive na organizacijo so kadrovska fluktuacija, absentizem, prezentizem, vpliv na produktivnost, predčasna upokojitev, angažiranost zaposlenih in kakovost opravljenega dela. Družba: Članek predstavlja doprinos k razumevanju pomembnosti ustvarjanja zdravih delovnih mest. Z uvajanjem različnih pristopov, ki bazirajo na spodbujanju dobrega počutja zaposlenih na delovnem mestu, se krepi njihovo zadovoljstvo, ki rezultira v večji pripadnosti organizaciji in zavzetosti pri delu ter hkrati prispeva k zmanjševanju absentizma, kot posledice nezadovoljstva pri delu. Ravno tako prispeva k vsesplošni pozitivni naravnanosti, zmanjševanju obsega in intenzitete stresorjev, kar pa bistveno pripomore k boljšemu zdravstvenemu stanju obče populacije. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je omejena na pregled obstoječe literature ene izmed elektronskih baz podatkov. V nadaljevanju raziskave bi lahko vključili ostale baze, elemente, ki spodbujajo dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu pa dejansko implementirali v določeno organizacijo. S preverjanjem stanja pred in po uvedbi, znotraj določenega časovnega okvirja, bi s tem odprli nove možnosti za ugotavljanje statističnih značilnosti ter uspešnosti same implementacije.
The study aimed to determine the push and pull factors and the impact of the pandemic and the opening of the Austrian labour market for Croatian citizens in 2020 on the migration of Croatian citizens ...to Austria after Croatia entered the EU. The study was conducted using qualitative methodology, i.e., semi-structured interviews as the main research method. The results showed that, in addition to the influence of economic and personal factors on emigration from Croatia, social migrant networks stood out as a strong pull factor for respondents to migrate to Austria. Nevertheless, some respondents, regardless of family and friends in other countries, migrate to Austria for its better living and working conditions. The pandemic and the opening of the Austrian labour market in 2020 were at one time an obstacle to emigration for some respondents, and their experiences indicate that in the next few years the number of Croats who immigrate to Austria could increase, both due to delayed emigration from Croatia and the migration of Croats from Germany.
Abstract Objective Our aim was to assess the level and socio-demographic correlates of the ability to maintain health among children in Albania, a post-communist country in the Western Balkans. ...Methods A cross-sectional study was conducted in Albania in September 2022. The study population consisted of a nationwide representative sample of 7,831 schoolchildren (≈54% girls) aged 12–15 years. A structured self-administered and anonymous questionnaire inquired about the children’s attitudes toward health promotion (ability to maintain and improve health) and a range of key dimensions on knowledge and practices regarding healthcare services. Socio-demographic data were also collected. Binary logistic regression was used to assess the socio-demographic correlates of children’s ability to maintain health. Results Overall, about 71% of schoolchildren exhibited the best attitudes toward health promotion (ability to maintain and improve health). In the multivariable adjusted logistic regression models, poorer attitudes toward health promotion (ability to maintain and improve health) were significantly related to older age (OR=1.2, 95% CI=1.0–1.3), middle/low maternal education (OR=1.2, 95%CI=1.1–1.3), poor/very poor economic situation (OR=1.5, 95%CI=1.2–1.8), lack of appropriate knowledge about rights to healthcare (OR=1.3, 95% CI=1.1–1.5), lack of knowledge about obtaining healthcare services (OR=1.7, 95%CI=1.4–2.2), and lack of consultations/visits with health professionals excluding vaccinations (OR=1.2, 95%CI=1.1–1.4). Conclusions Almost 1/3 rd of Albanian schoolchildren included in this study did not exhibit the best attitudes toward health promotion (ability to maintain and improve health). The best attitudes were related to a higher socioeconomic level and adequate knowledge and practices regarding healthcare services. There is thus a need to increase health literacy levels among children in order to ultimately induce sustainable healthy behavioural/lifestyle practices.
V članku razpravljamo o dejavnikih, ki vplivajo na zgodnje opuščanje šolanja, in o ukrepih, ki so bili v Sloveniji sprejeti, da bi slednje preprečili. Zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja na manj ...kot 10 % do leta 2020 je namreč eden ključnih ciljev strategije Evropa 2020, Slovenija pa omenjeni cilj že presega. Po zadnjih raziskavah ima namreč naša država eno izmed najnižjih stopenj zgodnjega opuščanja šolanja med državami Evropske unije (EU). V prispevku proučujemo razloge za omenjeno nizko stopnjo zgodnjega opuščanja šolanja ter podajamo pregled institucionalnih in političnih ukrepov, ki jih je Slovenija sprejela, da bi zmanjšala osip in mladostnike čim dlje zadržala v izobraževalnem sistemu. Rezultati študije kažejo, da je v državah EU delež moških, ki so opustili šolanje, večji od deleža žensk ter da obstaja pozitivna povezanost med dejavniki, kot sta izobrazba staršev in socialno-ekonomski status družine, ter zgodnjim opuščanjem šolanja. Prav tako smo ugotovili, da je delež mladih priseljencev, ki so opustili šolanje, dvakrat večji od deleža mladih, ki živijo v državi, v kateri so se tudi rodili.
V prispevku predstavljamo rezilientnost kot raziskovalni fenomen, ki se v literaturi pojavlja v povezavi z dobro življenjsko prilagodljivostjo in prožnostjo ljudi v različnih težkih, prelomnih ...življenjskih situacijah. V ospredje postavljamo preskok, ki so ga pionirske študije naredile v raziskovalni paradigmi, ko so namesto modela, usmerjenega v problem, prevzele model rezilientnosti, ki se tesno navezuje na sodobne principe vseživljenjskega učenja. Iz pregleda različne literature sintetiziramo glavna spoznanja, opredelimo ločnice štirih raziskovalnih valov in poudarimo sodobno pojmovanje rezilientnosti. To nam služi tudi kot podlaga za utemeljitev slovenskega termina »življenjska odpornost in prožnost«. Raziskave s področja rezilientnosti jasno zarisujejo smernice za preventivno ekosistemsko delovanje. V prispevku se omejujemo na kontekst vzgoje in izobraževanja, saj so možnosti za preventivno krepitev posameznika tesno povezane s formalnimi in neformalnimi oblikami učenja. V tem konceptualnem okviru poudarjamo ključne varovalne dejavnike in kompetence, ki za posameznika pomenijo zunanje in notranje vire moči za rezilienten odziv v življenjskih preizkušnjah. Prispevek strnemo z orisom značilnosti »rezilientne« osebe.
Novozgrajena okolja v mestih, katerih značilnosti so se spremenile zaradi neoliberalnih procesov in prednostnih odločitev, so pogosto predmet kritik zaradi pomanjkanja estetske kakovosti. Zaradi teh ...kritik postaja estetska presoja tovrstnih okolij čedalje pomembnejša, pri čemer se pojavljata ključni vprašanji, kako lahko take presoje opravimo in kako lahko njihova dognanja vključimo v zakonodajo. Avtorici članka obe vprašanji obravnavata na primeru Istanbula, pri čemer določata in razvrščata formalne estetske dejavnike na podlagi faktorske analize in analize variance izsledkov ankete, ki sta jo leta 2017 v Istanbulu opravili s tremi vzorčnimi skupinami (raziskovalci, oblikovalci in uradniki). Izsledki analiz kažejo, da se pri presojanju formalne estetike pogledi raziskovalcev razlikujejo od pogledov uradnikov in oblikovalcev. Poleg tega razkrivajo, da so značaj in identiteta, zelena gradnja in neujemanje identitete in grajenih oblik pomembni dejavniki, ki vplivajo na urbano formalno estetiko novozgrajenih okolij. Avtorici članek skleneta z razpravo o tem, kako bi lahko te dejavnike na primeru Istanbula vključili v zakonodajo.
PDF
