Extended description:
Information:
Nurses demand a university education. A statement by Ladi Škrebinek, the chairwoman of the nurses’ society.
Original language summary:
Medicinske sestre zahtevajo ...visoko izobrazbo, izjava Ladi Škerbinek, predsednica Zveze društev medicinskih sester - ZDMS.
Extended description:
Kakšne so možnosti za zaposlitev v drugih evropskih državah po vstopu Slovenije v EU? Se bomo lahko po vstopu v Evropsko unijo zaposlili v drugih evropskih državah? Unija se na ...nek način boji delavcev iz držav kandidatk, ilegalno delo namreč že danes na primer v Grčiji in Italiji odnese kar dobršen del bruto domačega proizvoda. V pogajanjih so bodoče članice pristale na sedem letno prehodno obdobje pri prostem pretoku delovne sile. Med njimi tudi Slovenija. Gostja oddaje Staša Baloh Plahutnik državna sekretarka na ministrstvu za delo predstavi sistem EURES. V prispevku sta posneti mnenji podjetnikov Franza Mlinarja in Vinzenz Jobst z avstrijske Koroške, avstrijska Gospodarska zbornica.
Information:
The movement of workers within the EU: possibilities for employment in other European countries after Slovenia joining the EU.
Original language summary:
Pretok delovne sile v Evropski uniji: možnosti za zaposlitev v drugih evropskih državah po vstopu Slovenije v EU.
Extended description:
Nagrajevanje turističnih delavcev po delu; izjave natakarji, natakarice, izjava Ljubo KOLAR, predsednik piranskega občinskega sveta zveze sindikatov, natakarji pri delu, ...gostinski lokali, gostje na prostem, plačevanje z dinarji, izjava Ljubo KOLAR.
Extended description:
Nagrajevanje turističnih delavcev po delu; izjave natakarji, natakarice, izjava Ljubo KOLAR, predsednik piranskega občinskega sveta zveze sindikatov, natakarji pri delu, gostinski lokali, gostje na prostem, plačevanje z dinarji, izjava Ljubo KOLAR.
Piran: Remuneration of tourist workers according to their efficiency.
Original language summary:
Piran: nagrajevanje turističnih delavcev po delu.
Extended description:
Nova Gorica – središče severnega Primorja – neprestano raste. Številne moderne zgradbe, obdane s prijetnim zelenjem, in nove prometne magistrale počasi osvajajo travnato ...ravnino, na kateri je zraslo novo mesto. Nova Gorica je danes eno samo veliko gradbišče. Toda naš obisk s kamero tokrat ni bil namenjen le registraciji novih delovnih uspehov v izgradnji; sredi mogočnih žerjavov in hrupnih strojev smo iskali ljudi, zanimalo nas je, kako delajo in kako živijo, zanimali so nas tisti premiki v zadnjem času, ki iz nekvalificiranega in sezonskega delavca počasi oblikujejo novo podobo gradbinca. Pri Splošnem gradbenem podjetju v Novi Gorici so se krepko lotili naloge izboljšati življenjski standard svojega delavca in to ne le z mehanizacijo težkega dela in vsemi merami tehnične zaščite, temveč predvsem s skrbjo zanj takrat, kadar je prepuščen samemu sebi in večkrat tudi socialno ogrožen. Skrb za človeka je postala realna potreba celega podjetja in prav tukaj je treba iskati vzrok tudi velikim korakom, ki so bili storjeni.
Ob dveh, ko zvonec zaključi delo, se z gradbišč vsuje množica delavcev. Tisti, ki so doma v okolici Gorice, se odpeljejo domov s svojimi prevoznimi sredstvi, ali pa jih odpelje tja njihov avtobus. Tiste pa, ki so prišli semkaj na delo iz oddaljenih krajev ali iz drugih republik, čaka odprt njihov »Delavski dom«. Sodobno opremljeni prostori so postali njihov resnični drugi dom. V njegovem sklopu je moderna restavracija, brezalkoholni bife, samske sobe s 150 ležišči, družbeni prostori in pralnica. Podjetje je investiralo v gradnjo 47 milijonov, vendar so se v dveh letih s tem toliko zmanjšali bolezenski izostanki z dela, da je ta vsota že samo s tem nadoknadena. Izgradnja samskega doma je pokazala tako pozitivne rezultate pri delovnem uspehu, da bodo zgradili še nekoliko sličnih domov na ostalih svojih stalnih gradbiščih.
Skoraj na drugi strani republike v Mariboru, je Splošno gradbeno podjetje »Konstruktor« tudi doseglo zelo pomembne uspehe pri skrbi za svoje delavce. Na velikem gradbišču na Betnavi so uredili garderobe z železnimi omaricami. Ko pridejo na delo, delavci tukaj oblečejo svoje delovne obleke, po končanem delu pa se umijejo in preoblečejo. Prav tako je na gradbišču zgrajen tudi provizorij z majhno menzo, kjer v dopoldanskem odmoru zaužijejo topel obrok.
V Mariboru so gradbeni delavci deležni tudi posebne zdravstvene zaščite v svojem zdravstvenem domu, ki je kot edini v republiki specializiran za problem poklicnih obolenj gradbenih delavcev. Tukaj proučujejo in izvajajo tudi vse mere v zvezi s preventivno zaščito gradbincev. Pri tem ima zlasti pomembno nalogo patronažna služba, ki vrši svojo službo zlasti v tistih maloštevilnih predelih, kjer gradbeni delavci še stanujejo v barakah.
Delavska naselja iz provizoričnih barak so k sreči čedalje bolj redek spremljevalec gradbenih delavcev. Tudi v Mariboru se ta že umikajo novim in svetlim bivališčem v Domu gradbenih delavcev.
Dom je nekaj večji od goriškega in ima 82 sob z 241 posteljami, paralelno z njegovo izgradnjo pa so renovirali tudi vse ostale stanovanjske objekte v svojem naselju. Tako je stanovanjsko vprašanje delavcev pri podjetju »Konstruktor« precej rešeno 110 milijonska investicija pa se bo prav gotovo tudi tukaj povrnila z velikim zmanjšanjem bolezenskih in ostalih izostankov in pa z boljšo delovno storilnostjo.
Z novimi metodami dela izganja sezonska fluktuacija delovne sile na naših gradbiščih. Zato je izgradnja samskih domov in vsestranska skrb za človeka v gradbeništvu postala danes že realna potreba gradbenih podjetij. Materialna vlaganja za dviganje standarda gradbenih delavcev so se zato pokazala ne le rentabilna, temveč tudi nujna, saj bo le tako delavec gradbinec zasedel enakopravno mesto z delavci v drugih strokah.
Nova Gorica in Maribor: standard gradbenih delavcev; Nova Gorica in gradnja stanovanjskih blokov, gradbišče in zidarji pri delu; odhod z dela, avtobus Gradbeno podjetje Gorica, stanovanjski bloki, kuhinja obrata družbene prehrane, delavci pri jedi, pralnica, stanovanja in gradnja bloka, zidarji na gradbišču, pri malici, umivanje v skupinski kopalnici, jedilnica, zdravstvena oskrba, ambulanta, omare s kartotekami, delavec na slikanju pljuč, stanovanjska baraka, perilo pred stavbo, novi stanovanjski bloki, delavci v boljši razmerah, britje, kuhinja in priprava hrane, jedilnica, prosti čas, igranje šaha, branje časopisov, gledanje televizije.
Nova Gorica and Maribor - construction workers' living standards.
Original language summary:
Nova Gorica in Maribor - standard gradbenih delavcev.
Extended description:
Nova Gorica – središče severnega Primorja – neprestano raste. Številne moderne zgradbe, obdane s prijetnim zelenjem, in nove prometne magistrale počasi osvajajo travnato ravnino, na kateri je zraslo novo mesto. Nova Gorica je danes eno samo veliko gradbišče. Toda naš obisk s kamero tokrat ni bil namenjen le registraciji novih delovnih uspehov v izgradnji; sredi mogočnih žerjavov in hrupnih strojev smo iskali ljudi, zanimalo nas je, kako delajo in kako živijo, zanimali so nas tisti premiki v zadnjem času, ki iz nekvalificiranega in sezonskega delavca počasi oblikujejo novo podobo gradbinca. Pri Splošnem gradbenem podjetju v Novi Gorici so se krepko lotili naloge izboljšati življenjski standard svojega delavca in to ne le z mehanizacijo težkega dela in vsemi merami tehnične zaščite, temveč predvsem s skrbjo zanj takrat, kadar je prepuščen samemu sebi in večkrat tudi socialno ogrožen. Skrb za človeka je postala realna potreba celega podjetja in prav tukaj je treba iskati vzrok tudi velikim korakom, ki so bili storjeni.
Ob dveh, ko zvonec zaključi delo, se z gradbišč vsuje množica delavcev. Tisti, ki so doma v okolici Gorice, se odpeljejo domov s svojimi prevoznimi sredstvi, ali pa jih odpelje tja njihov avtobus. Tiste pa, ki so prišli semkaj na delo iz oddaljenih krajev ali iz drugih republik, čaka odprt njihov »Delavski dom«. Sodobno opremljeni prostori so postali njihov resnični drugi dom. V njegovem sklopu je moderna restavracija, brezalkoholni bife, samske sobe s 150 ležišči, družbeni prostori in pralnica. Podjetje je investiralo v gradnjo 47 milijonov, vendar so se v dveh letih s tem toliko zmanjšali bolezenski izostanki z dela, da je ta vsota že samo s tem nadoknadena. Izgradnja samskega doma je pokazala tako pozitivne rezultate pri delovnem uspehu, da bodo zgradili še nekoliko sličnih domov na ostalih svojih stalnih gradbiščih.
Skoraj na drugi strani republike v Mariboru, je Splošno gradbeno podjetje »Konstruktor« tudi doseglo zelo pomembne uspehe pri skrbi za svoje delavce. Na velikem gradbišču na Betnavi so uredili garderobe z železnimi omaricami. Ko pridejo na delo, delavci tukaj oblečejo svoje delovne obleke, po končanem delu pa se umijejo in preoblečejo. Prav tako je na gradbišču zgrajen tudi provizorij z majhno menzo, kjer v dopoldanskem odmoru zaužijejo topel obrok.
V Mariboru so gradbeni delavci deležni tudi posebne zdravstvene zaščite v svojem zdravstvenem domu, ki je kot edini v republiki specializiran za problem poklicnih obolenj gradbenih delavcev. Tukaj proučujejo in izvajajo tudi vse mere v zvezi s preventivno zaščito gradbincev. Pri tem ima zlasti pomembno nalogo patronažna služba, ki vrši svojo službo zlasti v tistih maloštevilnih predelih, kjer gradbeni delavci še stanujejo v barakah.
Delavska naselja iz provizoričnih barak so k sreči čedalje bolj redek spremljevalec gradbenih delavcev. Tudi v Mariboru se ta že umikajo novim in svetlim bivališčem v Domu gradbenih delavcev.
Dom je nekaj večji od goriškega in ima 82 sob z 241 posteljami, paralelno z njegovo izgradnjo pa so renovirali tudi vse ostale stanovanjske objekte v svojem naselju. Tako je stanovanjsko vprašanje delavcev pri podjetju »Konstruktor« precej rešeno 110 milijonska investicija pa se bo prav gotovo tudi tukaj povrnila z velikim zmanjšanjem bolezenskih in ostalih izostankov in pa z boljšo delovno storilnostjo.
Z novimi metodami dela izganja sezonska fluktuacija delovne sile na naših gradbiščih. Zato je izgradnja samskih domov in vsestranska skrb za človeka v gradbeništvu postala danes že realna potreba gradbenih podjetij. Materialna vlaganja za dviganje standarda gradbenih delavcev so se zato pokazala ne le rentabilna, temveč tudi nujna, saj bo le tako delavec gradbinec zasedel enakopravno mesto z delavci v drugih strokah.
Nova Gorica in Maribor: standard gradbenih delavcev; Nova Gorica in gradnja stanovanjskih blokov, gradbišče in zidarji pri delu; odhod z dela, avtobus Gradbeno podjetje Gorica, stanovanjski bloki, kuhinja obrata družbene prehrane, delavci pri jedi, pralnica, stanovanja in gradnja bloka, zidarji na gradbišču, pri malici, umivanje v skupinski kopalnici, jedilnica, zdravstvena oskrba, ambulanta, omare s kartotekami, delavec na slikanju pljuč, stanovanjska baraka, perilo pred stavbo, novi stanovanjski bloki, delavci v boljši razmerah, britje, kuhinja in priprava hrane, jedilnica, prosti čas, igranje šaha, branje časopisov, gledanje televizije.
Extended description:
Tok reke Save, Zasavje, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, zunanjost rudnika, rudarji prihajajo iz rova, jašek, vozički, zunanjost šole, zunanjost rudnika, kolo vitla, dimniki, ...žerjav, gradbišča novih tovarn, praznovanje v hrastniškem premogovniku, panorama Hrastnik.
Information:
The 20th anniversary of the first workers committee and workers' self-management in Zasavje; miners, a coal mine; construction sites for factories.
Original language summary:
20 letnica ustanovitve prvega delavskega sveta in delavskega samoupravljanja v Zasavju; rudarji, premogovnik, gradbišča tovarn.
Extended description:
RTVizija in Križem po RTV ali teambuilding v starih časih.
Ljubljana: nogometna tekma na igrišču v Šiški, na tribunah uslužbenci TV, ekipi Radia in Televizije, gledalci, ...navijači, Vera KOŠUTNIK, Dušan PREBIL, Neva FAJON, vplačevanje stav, Jernej PIKEL pregleduje moštvo, Igor POBEGAJLO, Tugo KLASINC, Andrej NOVAK, Janez CIMPERMAN, Anton NATEK, Franci PAVŠER, Tomaž TERČEK izpije kozarec in komentira, Igor GRUDEN, šaljivi napisi, izmenjava šopkov, Božo SABOTIČ, Bojan ADAMIČ snema s svojo kamero, tekma, direktor Boris MIKOŠ ploska, Vili SEVER, Dušan FORTIČ, Sergija STOJKOVIČ, Igor PRAH, Olga PAJK, Olga REMS, Dušan HREN, Jana ČEDE, Breda LIPOVŠEK, Stane UREK.
Information:
Hanging out in our spare time in order to work better: RTV picnic and a football match between the radio and television.
Original language summary:
Druženje v prostem času za boljše delovne uspehe: RTV piknik v Močilniku in nogometna tekma med ekipama radia in televizije v Šiški.
Extended description:
Rudnik lignita v Velenju daje utrip vsej Šaleški dolini s tem pa tudi njenemu središču – Velenju. Sodobna mehanizacija dela, visoka storilnost, ki presega evropsko povprečje in ...iz leta v leto višji osebni in družbeni standard vse bolj spreminjajo življenje.
Res, kako pravzaprav velenjski rudar preživi svoj prosti čas? Jutranja izmena je končana in zdaj ostane ves popoldan in večer. Mnogi ostanejo tudi zvečer kar doma pri radijskem in televizijskem sprejemniku, tudi tistih , ki gredo v kino ni malo. S tem pa še niso izčrpane vse možnosti. V domu kulture je bilo v zadnjem mesecu in pol kar 62 raznih prireditev, kar kaže zelo razgibano kulturno življenje. Poleg predstav domače »Svobode« in gostovanj celjskega gledališča, je bilo še nekaj koncertov in zabavnih prireditev, ki so prijetno poživile družbeno življenje kraja. Končno pa je tu še delavski klub. Da bi še bolj poživili kulturno in zabavno življenje, so v klubu pričeli z rednimi klubskimi večeri in razstavami. V te klubske večere vključujejo predavanja o tujih deželah, športnih dogodkih, zunanji politiki, prirejajo pa tudi koncerte majhnih ansamblov, dramske večere in podobno. V dejavnost kluba sodijo tudi likovne razstave, ki jih tudi ni bilo malo. Zaradi razgibane klubske dejavnosti je tudi zanimanje za klub veliko. Prostori so večer za večerom skoraj do kraja zasedeni in organizatorji pravijo, da nimajo skrbi glede slabega obiska. Sicer pa bomo več o dejavnostih kluba povzeli iz razgovora našega sodelavca z velenjskimi javnimi delavci.
Velenje: družabno življenje v mestu; utrip mladega rudarskega mesta, železniška proga in tovorni vlak s parno lokomotivo, poslopje Rudnik lignita, rudniške naprave, delavci prihajajo iz tovarne, novo stanovanjsko naselje, kino in kulturni dom, Delavski klub, pogovor vodi novinar Peter Božič, izjave Franc Pristovšek, vodja splošne službe Rudnika Velenje, Milan Valenčak, tajnik Svobode Velenje in Evgen Dervarič, Upravnik Delavskega kluba, vaja Rudarske godba na pihala, vaja Mladinskega gledališča, bralno vajo vodi Miloš Mikeln, novinar Peter BOŽIČ postavlja vprašanja za kavarniško mizico, slikarska razstava.
Velenje - social life in this mining town.
Original language summary:
Velenje - družabno življenje v rudarskem mestu.
Extended description:
Rudnik lignita v Velenju daje utrip vsej Šaleški dolini s tem pa tudi njenemu središču – Velenju. Sodobna mehanizacija dela, visoka storilnost, ki presega evropsko povprečje in iz leta v leto višji osebni in družbeni standard vse bolj spreminjajo življenje.
Res, kako pravzaprav velenjski rudar preživi svoj prosti čas? Jutranja izmena je končana in zdaj ostane ves popoldan in večer. Mnogi ostanejo tudi zvečer kar doma pri radijskem in televizijskem sprejemniku, tudi tistih , ki gredo v kino ni malo. S tem pa še niso izčrpane vse možnosti. V domu kulture je bilo v zadnjem mesecu in pol kar 62 raznih prireditev, kar kaže zelo razgibano kulturno življenje. Poleg predstav domače »Svobode« in gostovanj celjskega gledališča, je bilo še nekaj koncertov in zabavnih prireditev, ki so prijetno poživile družbeno življenje kraja. Končno pa je tu še delavski klub. Da bi še bolj poživili kulturno in zabavno življenje, so v klubu pričeli z rednimi klubskimi večeri in razstavami. V te klubske večere vključujejo predavanja o tujih deželah, športnih dogodkih, zunanji politiki, prirejajo pa tudi koncerte majhnih ansamblov, dramske večere in podobno. V dejavnost kluba sodijo tudi likovne razstave, ki jih tudi ni bilo malo. Zaradi razgibane klubske dejavnosti je tudi zanimanje za klub veliko. Prostori so večer za večerom skoraj do kraja zasedeni in organizatorji pravijo, da nimajo skrbi glede slabega obiska. Sicer pa bomo več o dejavnostih kluba povzeli iz razgovora našega sodelavca z velenjskimi javnimi delavci.
Velenje: družabno življenje v mestu; utrip mladega rudarskega mesta, železniška proga in tovorni vlak s parno lokomotivo, poslopje Rudnik lignita, rudniške naprave, delavci prihajajo iz tovarne, novo stanovanjsko naselje, kino in kulturni dom, Delavski klub, pogovor vodi novinar Peter Božič, izjave Franc Pristovšek, vodja splošne službe Rudnika Velenje, Milan Valenčak, tajnik Svobode Velenje in Evgen Dervarič, Upravnik Delavskega kluba, vaja Rudarske godba na pihala, vaja Mladinskega gledališča, bralno vajo vodi Miloš Mikeln, novinar Peter BOŽIČ postavlja vprašanja za kavarniško mizico, slikarska razstava.
Extended description:
Udeleženci udarniške akcije: Niko Jeras, Mile Škabar, Oki Kramaršič, Dušan Prebil, Andrej Novak, Emil Rižnar, Drago Hriberšek, Tugo Klasinc, Igor Pobegajlo.
Andrej Novak, ...Spomini po spominu, Televizija prihaja, str. 161:
V šestdestih letih, v še vedno malce zagrizenih časih obnove naše mile domovine, smo televizijci uprizorili delovno brigado. Lotili smo se ceste na Nanos. Na tej gori je že stal oddajnik in tudi posadka tehnike je že delovala. Oddajniški fantje so bili bolj kot ne odrezani od sveta. Cesta na Nanos je bila planinska, zato so morali tehnični material prenašati ročno. Le vojaški džip je bil za štirideset litrov nafte marsikaj prepeljati. Čez drn in strn seveda. Brigada je delala poleti, med dopusti. Nekateri, ki smo že bili v pravih delovnih brigadah, smo vedeli, da bo ta na Nanosu bolj družabna, in smo bili pripravljeni zanjo porabiti tudi poletni dopust. Pa je direktor Lado Pohar razložil, da poleti v Tavčarjevi ulici ni toliko dela kot po navadi in da pretiran entuziazem in voluntarizem nista nujna. Da je delo delo, brigadirstvo tudi, zato naj dopuste porabimo za počitnice in druge mladostne nujnosti.
Do Razdrtega smo se peljali z avtobusom, skoraj do Vojkove koče pa z džipom. Še predstavljali si nismo, da se lahko v džipu pelje enajst ljudi! Resda stoje, vendar tudi s prtljago. No imeli smo jo v glavnem po žepih, kakšen nahrbtnik pa se je le peljal.
Kaj naj rečem o delu? Bilo je zabavno, ubogali smo palirja, ki je svoje delo opravljal zelo resno, sicer pa je bil prej veseljak kot ne in zelo dobrih živcev. Dušan Prebil - Dohtar ga je namreč vsaj dvajsetkrat na dan vprašal, ali povelje, da naj skopljemo šestdeset centimetrov širok jarek, še vedno drži. Vsakih deset minut je stopil k njemu in ga dosledno resno pobaral: »Šestdeset, ali ne bo premalo?« »Šestdeset,« je ponavljal palir. To seveda pomeni, da smo imeli vsakih deset minut krajši oddih, saj smo vsi opazovali igralsko resnega Dohtarja in palirjevo reakcijo. Vselej, ko se je Dohtar vrnil, je rezgetajoč se rekel: »Fantje, palir se strinja, šestdeset je dovolj, kar naprej kopljimo!«
Tako je bilo do konca brigade. No sledil je veličasten piknik, vina je bilo dovolj, menda pa se po cesti, ki smo jo gradili tiste čase, udarniško seveda, še dandanes ne pride na Nanos nič težje, kot se je tedaj. (Andrej Novak, Spomini po spominu, Televizija prihaja, str. 161)
Information:
Workers for the national broadcaster did much of the work voluntarily in the pioneer period of television: a group photo of the television work brigade at the transmitter on the mountain of Nanos.
Original language summary:
V pionirskih časih televizije so televizijci mnogo del opravili prostovoljno ali udarniško: skupinska slika televizijske delovne brigade na nanoškem oddajniku.
