Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Bogastvo pohorskih gozdov je bilo dolga stoletja vir zaslužka tamkajšnjim ljudem. A so si Pohorci kaj kmalu v ...gozdovih našli še drugo, trše delo, za katero je potrebna spretna, vendar močna roka. Skorajda sto let že lomijo v Cezleku kamen. Granit. Pravijo mu tudi najtrši med kamni. A se ga da oblikovati. Z voljo in močjo. To pa Pohorci, ki v krajih okrog Oplotnice živijo s kamnom in od kamna, imajo.- Information:- Tonček Strnad describing his 35 years of work in a granite quarry.- Original language summary:
Pripoved delavca Tončka Strnada, ki že 35 let dela v kamnolomu Granit.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Na piranskih solinah se je v teh dneh že začela žetev soli. Bele piramide se iz dneva v dan večajo in če bo ...vreme še naprej ugodno, bo letošnji prvi izdelek zelo dober. Tako piranski solinarji računajo, da bodo letos pridelali okoli 8.000 ton soli. Hkrati pa razmišljajo še o širitvi površin, ki jo jih pred leti zavoljo nerentabilnosti opustili. Pa piranske soline niso edine - na slovenskem pridelujejo sol še v Strunjanu in v Sečovljah. Delo solinarjev pa je povsod težko, saj traja skozi vse leto - pozimi se pač solinar spoprime z blatom, poleti pa s soljo. Razen tega pa je solinarjev zaslužek odvisen ne le od pridnih rok pač pa pogosto tudi od vremenskih razmer. Deževje pogosto žetev zavleče ali pa tudi uniči. Solinarji se letos prav pogosto ozirajo v nebo in upajo, da ne bo tako lani, ko jim je dež pokvaril letino in so pridelali le nekaj tisoč ton soli. Na slovenskih solinah pa si veliko prizadevaj za modernizacijo proizvodnje in vse bolj opuščajo individualni način proizvodnje. Delo solinarja bo kljub modernizaciji ostalo težko, vendar pa bodo le tako tudi na opuščenih površinah znova želi belo sol. Individualni način pridelovanja, ki je bil še pred kratkim na slovenskih solinah običaj, pa bo odslej le etnografska posebnost.- Information:- Piran saltpans: hard toil of salt workers; salt harvest and other work in saltpans.- Original language summary:
Piranske soline: težko delo solinarjev; žetev soli in drugo delo v solinah.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Gledališke delavnice, priprava scenografije za opero Lovci na bisere, izdelava kulis in scene, barvanje, skice ...za kostume, krojenje in šivanje, čevljarska delavnica - napis in čevljarja pri delu.
Maketa, ki jo pravkar vidite, je pripravljena za Bizetovo opero »Lovci na bisere«, ki jo bomo v kratkem prvič gledali tudi na deskah ljubljanske operne hiše.
Glavno delo je že opravljeno, v gledaliških delavnicah na Prešernovi cesti že izgotavljajo kulise ter po osnutkih pripravljajo kostime. Kot je videti, bo predstava zelo slikovita. Ob vsem tem pa se človeku nehote vsili vprašanje: kdaj in kako bodo rešili problem pomanjkanja prostora v gledaliških delavnicah? V prenatrpanih prostorih uslužbenci marsikdaj ne vedo, kam bi z gledališko opremo, ki nastaja pod njihovimi rokami. V šivalnici so nam povedali da se tolažijo samo še s staro obljubo, da jim bodo zgradili nove centralne delavnice. Podoben, če ne še hujši je položaj v čevljarski delavnici, kjer zaradi zastajajočega dela še posebej težko čakajo na uresničenje tega načrta.- Information:- Work in theatre workshops, where diligent workers eagerly await for new premises.- Original language summary:
Delo v gledaliških delavnicah, kjer pridni delavci težko čakajo na nove prostore.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Pri izbiri poklica je edino pravilo to, da ga opravljaš z veseljem.
Izjave Maja Kos, voznica tovornjaka, Roman ...Polšak, Dolores transport, d. o. o., Mojca Navršnik, letalski tehnik v letalsko tehnični enoti slovenske vojske, Robert Brauc, poveljnik letalsko tehnične enote SV, Tanja Novak in Breda Šprajcar Grbec, pilotki v letalsko policijski enoti. Posnetki: uvod v prispevek voditelj oddaje TV Tednik Janko Šopar v studiu, promet, vožnja tovornjaka, skladišča, parkirišče, pilot SV major Aleš Štimec, helikopterji, pregled in priprava letala, vzlet in vožnja helikopterja, letališče Brnik.- Information:- Unusual female professions: truck drivers, military flight technicians and police helicopter pilots.
The only rule in choosing a profession is to enjoy the work you're doing.- Original language summary:
Nenavadni poklici žensk: voznica tovornjaka, letalski tehnik v vojski in pilotki policijskega helikopterja.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
...mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Oddaja se nanaša na to, kako se bo spremenilo naše življenje po tem, ko bomo leta 2004 postali člani Evropske unije, kaj prinaša 80 tisoč strani evropske zakonodaje v naše družine na delovna mesta in drugam. Tema oddaje je porodniški dopust. Gostji oddaje sta Alenka Kovšca, državna sekretarka Ministrstva za delo in Mojca Novak, z Instituta za socialno varstvo, izjavi o očetovskem dopustu in istospolnem starševstvu. Novorojenčki, starši z otroki na ulici, otroški vozički, Tromostovje, izjava noseče študentke.- Information:- European legislation and changes in the family and everyday life.- Original language summary:
Evropska zakonodaja in spremembe v družinskem in vsakdanjem življenju.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Kakšne so možnosti za zaposlitev v drugih evropskih državah po vstopu Slovenije v EU? Se bomo lahko po vstopu ...v Evropsko unijo zaposlili v drugih evropskih državah? Unija se na nek način boji delavcev iz držav kandidatk, ilegalno delo namreč že danes na primer v Grčiji in Italiji odnese kar dobršen del bruto domačega proizvoda. V pogajanjih so bodoče članice pristale na sedem letno prehodno obdobje pri prostem pretoku delovne sile. Med njimi tudi Slovenija. Gostja oddaje Staša Baloh Plahutnik državna sekretarka na ministrstvu za delo predstavi sistem EURES. V prispevku sta posneti mnenji podjetnikov Franza Mlinarja in Vinzenz Jobst z avstrijske Koroške, avstrijska Gospodarska zbornica.- Information:- The movement of workers within the EU: possibilities for employment in other European countries after Slovenia joining the EU.- Original language summary:
Pretok delovne sile v Evropski uniji: možnosti za zaposlitev v drugih evropskih državah po vstopu Slovenije v EU.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:- Information:- Idrija: closing-down the mercury mine after 500 years of mercury ore extraction; the mine ...exteriors; a furnace, miners and the Idrijca River.- Original language summary:
Idrija: zapiranje rudnika živega srebra po 500 letih izkopavanja rude; zunanjost rudnika, žgalna peč, rudarji, reka Idrijca.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:- Information:- Ludvik Lavrinc, the winner of the First of May Award; the beer brewery of Pivovarna Laško, work ...at the brewery and a statement.- Original language summary:
Prvomajski nagrajenec Ludvik Lavrinc; posnetki varilnice piva v Pivovarni Laško, delo v varilnici in izjava.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Prihod delavcev iz službe, sneg, stara skupinska fotografija železarjev, proizvodnja, prihodi na delo, delavci ...za stroji, zunanjost blokov, staro orodje, ulica sneg, moški vleče dva na sankah, fotografija in bakroreza trg Güttenstain, grb, stare fotografije, proizvodnja, prijemanje kosa železa s kleščami, skulptura, blok, žareče železo.- Information:- Ravne na Koroškem: industrialisation and culture; iron-workers; production in an ironworks; town streets; old photographs and copperplates.- Original language summary:
Ravne na Koroškem: industrializacija in kultura; železarji, proizvodnja v železarni, ulice mesta, stare fotografije in bakrorezi.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Posnetki: pridelek hmelja, suh hmelj, panorama Savinjske doline, panorama Žalec, hmeljišča, osrednje ...skladišče, zunanjost Hmeljarski dom Trnava, tabla Kmetijska zadruga Savinjska dolina, Žalec uprava, Kmetijski kombinat Žalec, Uprava, ZKJ, Občinski komite ZKS Žalec, SZDL OO Žalec.
Hmelj, sprehod s kamero med vrstami, listi in plodovi - storžki, kobule, hmeljevke, zunanjost železniške postaje Žalec, ljudje na postaji, pripelje parna lokomotiva, odpravnik vlakov, prihod delovne sile, obiralcev s košarami, prevoz na delo s konjsko vprego na lojtrskem vozu, delavke s koli za ovijanje hmeljeve trte in križi za naslanjanje hmeljevk hodijo peš.
Obiranje hmelja: štangar z mačkom izpuli hmeljevko, obiranje, spravljanje pridelka na voz, Ivan Kronovšek meri količino s 30 litrsko posodo, nadzornik Alojz Marovt iz Podvrha pri Braslovčah pri delu. Ženske in otroci pri obiranju, kosilo, vrček piva - Na zdravje!
Te dni so začeli v Savinjski dolini obirati »zeleno zlato« - hmelj, ki je domala že 100 let glavni poljski pridelek v Savinjski dolini. Barva je v naravi zares »zelena - zlato«! Tudi ime je v zvezi z zlatom. Savinjski »golding« je namreč v desetletjih prevzgojen potomec angleške hmeljske sorte, »GOLDING«, ki pa jo je glede na kakovost kot surovina za žlahtno pivovarstvo že visoko prekosil.
Kamor koli se postaviš v Savinjski dolini, v tem čudovitem naravnem biseru slovenske dežele in če popelješ oko po horizontu, boš moral priznati, da se je nebo krog in krog nekako naslonilo na vence in vence hribčkov in hribov, goric in gora, med obronke silnega Pohorja in valovito Dobrovlje ter sanjavo Čemšeniško planino in vabljivo Mrzlico... Skrita tako med naravne zidove - gore in hribe - varuje Savinjska dolina svojo »zeleno rožo« - med njeno rastjo pred premočnimi viharji in tudi pred prehudo vročino. Letošnja letina bo zaradi neugodnih vremenskih pogojev srednja.
Žalec je med najstarejšimi slovenskimi trgi. Skozenj so po »Jantarski poti« - s severa Evrope na jug, v Italijo - prevažali razno blago že stari Rimljani. Leta 1965 bo Žalec slavil 700-to obletnico kot trg. Kot trg je celo za več kot pol stoletja starejši od trga Celje. Čez dve leti pa mu želi (po merilu človeških naselij) postati enak, to je hoče postati tudi mesto... Nenehno rast mu zlasti pospešuje »zlata roža - hmelj«.
Ves razvoj v Savinjski dolini temelji na »zelenih temeljih - hmelju«. Osrednji MAGAZIN za suh hmelj, kakor da je zares zrasel iz hmeljnikov. Štirinajst nadstropij ima in je visok kot ljubljanski nebotičnik. V njem je prostora za 700 ton suhega hmelja. Tu ga preparirajo in pakirajo za dolgo pot čez ocean na vseh pet kontinentov sveta.
Slovenski kmetovalci so pred 80 leti pridelovali hmelj še skoraj v gredah. Pozneje v hmeljnikih s hmeljskimi drogovi. Zdaj so se združili. V skoraj sleherni vasi so si postavili »hmeljarske domove«. V Trnavi je eden najlepših. Že navzven zgovorno dokazuje, da je osredek hmeljarske vasi.
Vasi so se pred leti združile v enotno Kmetijsko zadrugo, »Savinjska dolino«. Institut za hmeljarsko, ki je dosegel že svetovno raven, ter Kmetijski kombinat že orjeta prve brazde v industrijsko - socialistično proizvodnjo hmelja na znanstveni osnovi. Ob hkratni veliki pomoči političnih in upravnih organov.
Od kdaj in od kod hmelj v Savinjski dolini? Stari Slovani so ga prinesli s sabo. Spoznali so ga od ljudi izza Kavkaza. Tam so ga uporabljali že 6000 let pred našim štetjem... Beseda »hmelj« je verjetno tatarska. Sicer so stari Slovani naučili hmeljarjenja Franke v 8. stoletju naše ere. Tisoč let pozneje so ga samostanski menihi prinesli v Slovenijo - najprej v Škofjo Loko leta 1156 - pozneje v Savinjsko dolino, ki so jo zadnjih sto let čedalje bolj na gosto prepletali hmeljniki... Ob cestah in kolnikih zakrivajo pogled na levo in desno... Po košatih hmeljevkah vise grozdi storžkov - kobul... v teh dneh so dozorele za bratev.
Hmeljnike z drogovi zamenjujejo čedalje hitrejši žični nasadi. Sivkasto-beli betonski stebri nosijo žična omrežja na velikih hmeljnikih.
V prvi polovici avgusta (to let prej, drugo morda kasneje) privre v Savinjsko dolino blizu 25.000 novih parov delovnih rok. Železniške postaje (Petrovče, Žalec, Šempeter in Polzela) so kot mravljišča... Vlak za vlakom prihaja... Obiralke vro iz vagonov.. S postaje... na cesto... kjer so jih pričakali naročniki, da jih odpeljejo domov... na lojstrskih vozeh, tudi s kamioni in celo z limuzinami... tu in tam prihajajo tudi peš.
Štirinajst dni, tudi več - dan za dnem - od prvega svita - od zore do mraka - se vrste po asfaltu, po blatnih cestah in kolovozih, kolone za kolonami obiralk, žena in otok s cajnami, to je košarami, s »križi« za naslanjanje na nje podrtih hmeljevk, s koli za ovijanje hmeljeve trte...
Vse hiti v hmeljnike... Mlad fant »štangar« z »mačkom«, to je z lesenim kolom z železnimi kremplji izruje hmeljevko, da pade naravnost obiralkam v naročje... Zlati storžki škrebljaje curljajo v košare.. Vreče se polnijo. Treba jih je odnesti k meri. V praksi prekaljen umen savinjski hmeljar, Ivan Kronovšek, je pri meri natančen. Ne ustraši se znoja... Kobulo za kobulo pregleda natančno, če je zares zrela in pravilno obrana...
Enako njegov rojak iz Podvrha pri Braslovčah, Alojz Marovt, ki vozi še staro a natančno knjigovodstvo svežega nabranega hmelja... Obiralke prihajajo k Marovtovim v Podvrh iz istega kraja že desetletja.
V žičnih hmeljarskih nasadih je trto treba spontano sneti iz omrežja, skrbno oviti okoli kola, da iz rok obiralk dežuje hmelj v košare, vreče, hmeljarjeve koše...
Za odhod iz hmeljišč domov, na zajtrk, ali na kosilo, med obiranjem sploh ni časa... Vse pripeljejo obiralkam do hmeljnikov.. Sleherni obiralec prejme, kolikor le želi, kajti ob bratvi za hrano niso odmerili porcij.
Od prvih del v hmeljnikih spomladi do zrelega storžka v teh dneh je dolga povest. Skrb in trud pa še večletne izkušnje! Edino plačilo je pravilno vzgojen, obran in posušen hmelj, ki z znamko »SAVINJSKI GOLDING« odhaja v Ameriko, Afriko, Azijo in Avstralijo, tja, kjer le proizvajajo žlahtno pivo.
Hmelj je resda moč uporabiti tudi v zdravilstvu, v tekstilni industriji celo v industriji dišav, vendar je njegova poglavitna pot le v pivovarne, zakaj hmelj daje pivu poseben prijeten okus vonj in opoj.- Information:- 'Savinje Golding' is ripe: the arrival of seasonal workers and the harvesting of hops.- Original language summary:
»Savinjski golding« je zrel: prihod sezonskih delavk in obiranje hmelja.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
