Prispevek obravnava dinamiko rabe metafor vode v begunskem diskurzu, kot se kaže v nemški različici Wikipedije. Prosta enciklopedija omogoča analizirati dinamiko rabe metafor na edinstven način, in ...sicer s primerjavo redakcij nekega članka v povezavi s komentarji na diskusijskih straneh. Teoretični okvir za analizo metafor vode v analiziranem fragmentu begunskega diskurza predstavlja diskurzno lingvistična analiza, ki se izhajajoč iz Foucaultove tradicije pojmovanja diskurza osredotoča na transtekstualne jezikovne vzorce, in sicer tako na njihovo sistematičnost in kontekstualno rabo kot tudi na njihovo dinamiko. Rezultati študije kažejo, da metafore vode tudi v analiziranem fragmentu begunskega diskurza nemške Wikipedije igrajo pomembno vlogo pri perspektivizaciji beguncev in tvorijo raznoliko metaforično polje. Upad njihove rabe med izgradnjo članka na izpostavljenih delih opisnega besedila gre povezati s konsenzom o občutljivi rabi verbalnih metafor vode v begunskem diskurzu, ki se vzpostavi na diskusijskih straneh. Njihova pogosta zastopanost v citatih kaže na nekritično reprodukcijo metafor iz medijev. Vizualne metafore vode niso tematizirane v metajezikovni razpravi in ne fluktuirajo, kar kaže na ozko dojemanje problematičnosti vodnih metafor v opazovanem fragmentu. Rezultati raziskave z več vidikov pomembno dopolnjujejo dosedanje raziskave metafor v medijskem begunskem diskurzu.
Prispevek posega na široko področje jezikovnega in nejezikovnega medsebojnega vplivanja in delovanja v ozkem, izbranem krogu udeležencev, torej na področje govornih dogodkov, v katerih nastaja ...ožjeinteresni, posredni ali neposredni, eno- ali obojesmerni dvogovor. Posebna pozornost bo namenjena prav enosmernemu dvogovoru, imenovanem razgovor, in obojesmernemu dvogovoru, imenovanem pogovor.
Text vychází z teoretického předpokladu, podle nehož je zásadním východiskem každé sociálněvědné analýzy rasismu to, že při snaze o pochopení fenoménu "rasy" začíná zkoumáním jazyka, forem vědění, ...interpretací a praktických konsekvencí, které z těchto interpretací vyplývají. Každé vědění o "rase" je propojeno s praktikami moci, které konstituují hierarchické řády klasifikace subjektů a objektů. Rasistická ideologie takto vytváří své subjekty a objekty, tj. skupinu rasistů a skupinu stigmatizovaných. V souvislosti s reprezentací rasově definovaných Druhých a jejich sociálních identit v tomto textu představujeme tělo jako diskursivní objekt, do kterého jsou prostřednictvím ideje rasy umísťovány symbolické hranice nečistoty, nenávisti, ale i zdraví či touhy. Diskurzivní řád "rasy" není vedlejším produktem, nýbrž jedním z významných kulturních forem modernity. Při konstituci národního státu, jeho zdravé, plodící, rozmnožující se populace umožnila ideologie rasismu pojmout a ospravedlnit jak koloniální boje navenek, tak normalizační boje uvnitř národa.
Zanimivo je, da je avtorica pri svojem raziskovalnem delu prehodila podobno pot kot Teun A. van Dijk, eden od kljucnih raziskovalcev KA D. T. A. van Dijk zacne svojo raziskovalno pot na teoretski ...podlagi tvorbno-pretvorbne slovnice in pod mocnim vplivom francoske strukturalne semantike, v sirsi evropski raziskovalni prostor pa opazno vstopi z besediloslovno monografijo o besedilni slovnici (Dijk 1972), ki znotraj besediloslovja napoveduje tezisce besediloslovne analize v besedilni semantiki, kar se potrdi s kasnejso besediloslovno monografijo o diskurzni semantiki in pragmatiki (Dijk 1977); gre za ene izmed najvplivnejsih besediloslovnih studij v sedemdesetih letih, ki pomembno sooblikujejo evropsko besediloslovje, kasneje deloma tudi analizo diskurza. Z izkusnjo dela v "tretjem svetu", s poucevanjem v Mehiki, se kasneje odloci za radikalen zasuk, za ukvarjanje z »necim resnim«.1 Dotedanje svoje delo sicer oznacuje za fascinaten raziskovalni in studijski izziv, ki pa ima kaj malo z realnimi problemi danasnjega sveta. Prve njegove studije po tem so usmerjene v vprasanje rasizma v Evropi, kot se izraza, reproducira in legitimizira skozi besedila in diskurzne prakse (DIJK 1984, 1987). Tudi avtorica monografije Izmeðu diskursa moci i moci diskurza je bila v svojih zacetkih jezikoslovka, ki je metodolosko izhajala iz strukturalnega jezikoslovja, hkrati pa se je tudi sama od tovrstnega jezikoslovja programsko oddaljila in ga danes smatra zgolj za »intelektualno stimulativno igro s frnikulami"« (Kat nic-Bakarsic 2012: 7). Prva avtoricina monografija Gradacija (Kat nic-Bakarsic 1996) je namrec strukturalisticna studija, po njej kmalu sledi z monografijo Stilistika preusmeritev v stilisticne vode (Kat nic-Bakarsic 2001), v tem sklopu njenega razpravljanja pa prav gotovo izstopa monografija Stilistika dramskog diskurza (Kat nic-Bakarsic 2003), kjer pride posebej do izraza avtoricina interpretativna moc. Prav slednje je odlika tudi njene zadnje monografske studije (Kat nic- Bakarsic 2012). Monografijo uvajata poglavji, v katerih avtorica predstavlja raziskovalna okvira KA D in KDS ter se posebej diskurz kot druzbeno prakso. Pri slednjem se osredotoci na vprasanja druzbene moci, kontrole, manipulacije in ideologije. Avtorica se opira na raziskave, v katerih je KA D orodje za diskurzno analizo, pri kateri so v srediscu pozornosti razmerja druzbene moci in neenakosti v diskurzu, na postopke vzpostavljanja druzbene moci in njenega ohranjanja v procesu dominacije (Dijk 2001; Fai rclough 2001). Z jezikoslovno analizo avtorica tako naslavlja izrazito druzbena vprasanja, pri tem pa zagovarja angazirano pozicijo raziskovalca, prav tako pa utemeljuje tudi preusmeritev svojega raziskovalnega tezisca: preucevanje abstraktnih jezikovnih dejstev ima namrec za intelektualno stimulativno opravilo, ki pa ni »znanost, ... povezana z realno jezikovno interakcijo, ki je lahko ljudem v pomoc« (Kat nic-Bakarsic 2012: 7). Skupni imenovalec KA D je prav humanisticna zelja po spremembi neenakosti v druzbi in vzpostavljanje pogojev za enakopravni dialog posameznikov oziroma skupin ljudi, tako da je tudi avtoricina pozicija »subjektivna in angazirana« (Kat nic-Bakarsic 2012: 7), s cimer sledi ideji o jezikoslovju kot znanosti o cloveku in za cloveka. Avtorica se programsko pridruzuje raziskovalcem, ki zavracajo nevtralno znanost in podpirajo stalisce, da so se posebej raziskovalci tisti, ki so del druzbenih struktur in tudi pomembno vplivajo na druzbeno interakcijo (Dijk 2001: 352). Gre torej za angaziran znanstveni pristop, ki ne priznava objektivne pozicije znanstvenika, ampak ga umesca v zgodovinske, druzbene in kulturne kontekste ter se zaveda delovanja na podlagi lastnih prepricanj in ideoloskih pozicij (Kat nic-Bakarsic 2012: 7).
Pričujoče besedilo je povzemanje in analiza javne razprave, do katere je prišlo po sprejetju 41. sklepa Senata Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani z dne 25. aprila 2018 o novi spolni dikciji v ...fakultetnih pravilnikih in ki je nato ob zanimanju medijev potekala več mesecev, vrhunec pa dosegla pred približno enim letom, 23. oktobra 2018, na Okrogli mizi Jezik in spol na Filozofski fakulteti UL. Obenem je ob ponovnem vrednotenju izraženih stališč z nekoliko časovne distance prispevek poskus nadaljevanja razprave o spolnih kategorijah in ospoljenih identitetah ter androcentričnosti v jeziku. Poleg osvetlitve teoretskega ozadja, ki je (ali bi moralo biti) gonilo razprave, smo opravili tudi preprosto statistično analizo odzivov glede na zastopanost v medijih in zastopanost po spolu. V kvalitativnem delu analize nas je zanimalo predvsem, katere strokovne in ideološke (navidezne) opozicije so napajale posamezne retorike in diskurze, ki so obarvali razpravo.
Članek se osredotoča na dvoimenske priredne zveze z veznikom in, kjer se pojavljata samostalnika ženskega in moškega spola, ki označujeta osebe. V članku poskušamo osvetliti kompleksnost dejavnikov, ...ki vplivajo na besedni red v omenjenih zvezah.
This article aims at comparing the coronavirus metaphorical image in the online media of China and the Russia. Metaphor is viewed as a cognitive frame within the discourse. The study was conducted on ...750 and 1000 headlines and leads of news reports about the coronavirus for the Chinese and Russian language. The results show that the virus image is based on similar metaphorical models, but the quantitative analysis of metaphors and metaphorical entailments indicate significant differences in the virus image that media creates. The coronavirus image in the PRC media mainly represents as an enemy which should be fought, and can be defeated, what helps to cool down public opinion. The Russian media discourse treats the coronavirus as a surprise enemy that is dangerous, and it is not clear “how it can be won”.