Vpliv družine na posameznika je zelo močan in traja vse življenje. Družina se loči od drugih dejavnikov, ker posameznik v družinskem okolju preživi največ časa. V okviru družine otrok napravi prve ...korake, izreče prve besede, pridobi prvo znanje in prve vrednote, oblikuje temelje za nadaljnji razvoj v popolno osebnost. Starši so otrokovi prvi in najodgovornejši vzgojitelji, vzgoja pa je najpomembnejša in verjetno najzahtevnejša naloga vsakega starša. Mladostniško obdobje je v življenju posameznika velikega pomena zaradi procesa osamosvajanja in individuacije. Je prehodno obdobje, ki vodi iz otroštva v zrelost, in je tudi najbolj dinamično v posameznikovem razvoju. V tem obdobju se mladostniki spreminjajo in zorijo ter postanejo sposobni sprejemati lastne odločitve. Odnosi s starši močno vpivajo na njihovo vedenje. Naš prispevek analizira družino skozi družinsko interakcijo, ki ima naslednje razsežnosti: zadovoljstvo z družino, sprejetost ali zavračanje s strani matere in očeta. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali starševsko ravnanje in zadovoljstvo z družino, kot ju doživlja mladostnik, vplivata na njegova stališča do raznih vidikov družinskega življenja. Raziskava je zajela 862 dijakov zadnjih letnikov srednje šole, od katerih jih je bilo 385 moškega spola in 477 ženskega. Izsledki so pokazali statistično pomembno korelacijo med ovrednotenimi dimenzijami družinskih odnosov in stališči mladostnikov do družinskega življenja, z izjemo odnosa do dela. Pridobljena spoznanja je mogoče uporabiti v programih, ki naj skrbijo predvsem za pripravo mladih na starševske in zakonske vloge in razvijajo veščine, ki jih bodo mladostniki potrebovali pozneje v družinskem življenju za konstruktivno reševanje problemov, s katerimi se bodo srečevali.
Na fotografiji je širša družina sogovornice. Z leve v prvi vrsti stoji sogovorničina sestrična Angelca iz Ljubljane (roj. 27. decembra 1931), zraven nje sedi njena mama Marija Oberman, sogovorničina ...teta po mamini strani, poročena v Vidošiče; kasneje so domačijo prodali in se preselili v Ljubljano. Tretja sedi Terezija Repovž (roj. 1887 – 25. april 1964), sogovorničina stara mama po mamini strani. Ob njej sedi njena hči Terezija Gršič, poročena v Metliko. V naročju drži sina Jožeta Gršiča, zadnja v prvi vrsti je Micka Vraničar, sogovorničina teta po očetovi strani. V drugi vrsti stojijo Lojze Črnugelj z Grabrovca, sogovorničin stric po očetovi strani, Regina Črnugelj (14. februar 1925 – 26. september 2002), sogovorničina mama, njen mož Anton Črnugelj (7. marec 1928 – 12. september 1990), v naročju drži svojo hčer Marijo Črnugelj (roj. 1956, por. Nemanič), Anton Črnugelj, sogovorničin stari oče po očetovi strani, v naročju drži sogovorničino sestro Jožico Črnugelj (roj. 1955, por. Bah), svojo vnukinjo.Fotografijo je prispevala Marija Nemanič z Rakovca.
Poroka med Jožetom in Pavlino je bila seveda, kot je bilo za takratne čase v Brkinih navadno, poprej domenjena med starši. Tone, Slavkine mame brat, ju je spravil skupaj na plesu in plesala sta cel ...večer. Bila je narejena pogodba, sledila je ohcet. Nevesta je pripeljala balo, omare, posteljo, rjuhe, obleke, materi podarila obvezen kolač, očetu obvezno vino. Balo so pripeljali z voli iz Prelož, od koder je mati prihajala, na Mrše. Ko je ženin, torej Slavkin oče, prišel po mater na Prelože, je moral domačim fantom plačati v lirah “odškodnino” za odpeljano nevesto. Na ta način je Pavlin oče, Slavkin nono, “rešil” Pavlino, da ni odšla v Ameriko. Pavlina je bila na poroki oblečena v bledo kremno obleko. Poročila sta se 26. junija 1930, fotografija je narejena v osemdesetih. Na fotografiji: Marija, Mirko, Lučano, Slavka, Ladko, oče, mati, Bruna, Vinko, Mirka, Stojan, Majda, Dora, Dušan, Majda, Vili, Zora, Adam, Izidor, Jakob z vnukom Bojanom, Lilijana, Mojca, Barbara.
Fotografirano v Hotični (Občina Hrpelje Kozina). Slavkin stric Toni posvoji otroka svojega brata. Tonijev brat je odšel v Trst, vzel s sabo samo ženo, sina Karla je pustil bratu Toniju v Hotični. Ko ...se je Karlo zečel ženiti v Hotični s Pavlo Fajčevo, mu Toni ni pustil ženitve in je Karlo zbežal v Avstralijo, ker je zasovražil najsibo očeta, ki ga je zapustil, kot tudi strica Tonija, ki mu ni pustil ženitve s Paulo. Nikoli se ni javljal domov in trdil je, da nima nikogar od družine več. Imel je šest sinov v Avstraliji, ki so obiskali kasneje tudi dom v Sloveniji. Zapuščeni brkinski domovi Dobro jutro, dober dan, res žalostno na svetu je biti sam. Spomladi vse okrog žvrgoli, se veseli, frliin s čivkanjem se jutranji zrak napolni. V temnem kotu pa sam porušen dom stoji, se ruši, trohni, zaraščen med robido, zasenčen z drevjem in vejami, prepletenimi med sabo. Samo kamni štrlijo vseh velikosti, po tleh raztrešeni, ki žalosno samijo. Se mi zdi, da le med sabo govorijo, se kregajo, tožijo in žalostno umirajo. Vsak, ki mimo gre, v grublo se ozre, oh, kako žalostno je, da dom uničen je. Dom veselja, sreče, žalostni, vse v zemljo se izgubiin vse pozabljeno mrtvo obleži. Zapisano 15.8.2008
Na fotografiji Francka Počkaj Čičeva iz Markovščine, sestra Slavkine none. Imela je tri otroke, od katerih se je hčer vrgla v šterno, enega sina so ubili na meji, medtem ko je bežal v svet, en sin pa ...je odšel v Ameriko. Rojena je bila 1860 leta.
Družina Šimonovih leto po poroki Jožeta in Pavline, Slavkinih staršev. (spredaj stari starši, zadaj starši) Skrajno levo sestra Pavla, ki je bila pridna šivilja in je skrbela, da je družina bila ...vedno lepo oblečena. Njena obleka in skrajno desna sta v resnici sinje modre barve, sestri Marija in Olga pa nosita v resnici rdeči obleki.
PDF